Skip to content

Evropski semester za leto 2014

November 2014

Letni pregled rasti za leto 2015, ki ga pripravi Evropska komisija 

Evropska komisija je v letnem pregledu rasti za leto 2015 zapisala, da bi morala biti gospodarska in socialna politika EU v letu 2015 usmerjena na tri glavna prednostna področja:

  • naložbe
  • strukturne reforme
  • fiskalna odgovornost

Naložbe v EU so potrebne za posodobitev sistemov socialnega varstva, financiranje izobraževanja ter raziskav in inovacij, okolju prijaznejšo in učinkovitejšo energijo, posodobitev prometne infrastrukture ter vzpostavitev čim obsežnejših in hitrejših širokopasovnih povezav. Komisija je za spodbuditev naložb 26. novembra predstavila naložbeni načrt za obdobje 2015–2017 v vrednosti 315 milijard EUR. O tem načrtu ter o predlagani vzpostavitvi evropskega sklada za strateške naložbe bo najprej razpravljal Svet, nato pa bo odločitev potrdil še Evropski svet. 

Strukturne reforme Komisija na ravni EU predlaga poglobitev enotnega trga, pri čemer naj bi se osredotočili na odstranitev preostalih regulativnih in neregulativnih ovir v različnih sektorjih, npr. energetiki, telekomunikacijah, prometu in enotnem trgu za blago in storitve. 

Fiskalna odgovornost Komisija priporoča, da bi sprejeli odgovorne in rasti prijazne fiskalne politike, ki so v skladu s Paktom za stabilnost in rast, pri tem pa upoštevali razmere v posameznih državah članicah.

Predlog skupnega poročila o zaposlovanju, ki ga pripravi Evropska komisija 

Poročilo je priloženo letnemu pregledu rasti. Gre za pregled zaposlitvenih razmer v EU in reform, ki so jih leta 2014 izvedle države članice, da bi ustvarile nova delovna mesta in izboljšale sisteme socialne zaščite. 

Vključen je tudi pregled kazalnikov, s katerimi se merijo socialno-ekonomske razlike po EU. 

V poročilu je bilo ugotovljeno, da se brezposelnost v EU počasi zmanjšuje, vendar je še vedno visoka, saj je brez dela 24,6 milijona (10,1 %) ljudi. Brezposelnost med mladimi ostaja visoka, vendar se razmere počasi izboljšujejo.  

Poročilo bo najprej potrdil Svet, nato pa bo predloženo Evropskemu svetu.

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2015, ki ga pripravi Evropska komisija 

Iz poročila izhaja, da so makroekonomska neravnotežja in iz tega izhajajoče velike socialne posledice v EU še vedno pereč problem. Počasno okrevanje gospodarstva in zelo nizka inflacija ovirata izrazitejše zmanjševanje neravnotežij in s tem povezanih makroekonomskih tveganj. 

Komisija bo v 16 državah članicah izvedla dodatne poglobljene preglede, in sicer: v Belgiji, Bolgariji, Nemčiji, na Irskem, v Španiji, Franciji, na Hrvaškem, v Italiji, na Madžarskem, Nizozemskem, Portugalskem, v Romuniji, Sloveniji, na Finskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu.

Junij 2014

Evropski svet odobril priporočila za posamezne države

Evropski svet je odobril priporočila za posamezne države in tako zaključil evropski semester za leto 2014. Od držav članic EU se pričakuje, da bodo pri pripravi svojih proračunov in strukturnih reform ter oblikovanju politik zaposlovanja in socialnih politik upoštevale ta priporočila po meri, in sicer na podlagi načel nacionalne odgovornosti in socialnega dialoga. Evropski svet meni, da je izvajanje priporočil ključno za pospeševanje gospodarske rasti. 

Posebno pozornost bi bilo treba nameniti strukturnim reformam, ki krepijo rast in izboljšujejo fiskalno vzdržnost. Voditelji so opozorili na več ukrepov, s katerimi bi se pospešila rast in ustvarilo več delovnih mest. To so med drugim:

  • zmanjšanje davčne obremenitve dela (razlike med stroški plače za delodajalca in neto plačo, ki jo prejme zaposleni)
  • reforma trgov blaga in storitev
  • reforma javnih uprav
  • izboljšanje poslovnega in inovacijskega okolja
  • olajšanje dostopa do financiranja
  • izboljšanje delovanja mrežnih gospodarskih panog (kot sta energetika in telekomunikacije)
  • reforma izobraževanja

Svet in Evropska komisija bosta spremljala izvajanje in sprejela potrebne ukrepe.

Priporočila za posamezne države za leto 2014

Na Cipru in v Grčiji se izvajata programa makroekonomskega prilagajanja, zato v izogib podvajanju za ti državi nista bili pripravljeni priporočili za posamezne države.

Komisija izdala priporočila za posamezne države za leti 2014 in 2015

Komisija se je v priporočilih za posamezne države za leto 2014 osredotočila na ukrepe za pospešitev rasti in ustvarjanja delovnih mest ob ohranitvi zdravih javnih financ v gospodarstvu po koncu krize. Priporočila zajemajo pregled napredka, doseženega v letu 2013, ter vsebujejo smernice za izvajanje nacionalnih politik v letih 2014 in 2015.

Priporočila za leto 2014 so naslovljena posebej na vsako od 26 držav (vse države EU, razen Grčije in Cipra, ki izvajata programa makroekonomskega prilagajanja) in na območje evra kot celoto. 

Komisija je ugotovila, da se gospodarska rast v EU sicer postopoma vrača, a ostaja neenakomerna in šibka. Države članice zato spodbuja k nadaljnjemu izvajanju reform. 

Področja napredka od leta 2013:

  • gospodarska rast se vrača
  • stanje javnih financ se izboljšuje po vsej EU
  • reforme, ki se izvajajo v najbolj prizadetih državah, prinašajo rezultate
  • proračunski primanjkljaj se v več državah zmanjšuje, kar se odraža v bolj uravnoteženem makroekonomskem položaju po vsej EU
  • stopnja zaposlenosti naj bi se v prihodnjem letu povečala 

Komisija je za leto 2014 opredelila naslednje poglavitne izzive:

  • zmanjševanje visoke stopnje brezposelnosti
  • preusmeritev obdavčitve z dela na potrošnjo in okoljske davke
  • pospeševanje zasebnih naložb
  • povečevanje konkurenčnosti gospodarstva z izvajanjem strukturnih reform
  • nadaljnje zniževanje javnega dolga

Komisija je poleg tega Svetu EU priporočila, naj odpravi postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem (skladno s Paktom za stabilnost in rast) v naslednjih šestih državah: v Avstriji, Belgiji, na Češkem, Danskem, Nizozemskem in Slovaškem. Ta priporočila je 20. julija 2014 sprejel Svet za ekonomske in finančne zadeve. 

Marec 2014

Spomladansko zasedanje Evropskega sveta

Evropski svet je na zasedanju 20. in 21. marca sprejel sklepe, ki vsebujejo strateške politične smernice za države članice v zvezi z evropskim semestrom. Voditelji so sklenili, da bi morale države članice v svojih nacionalnih programih reform ter programih za stabilnost in konvergenco za leto 2014 obravnavati vprašanja, izpostavljena v priporočilih za posamezne države za leto 2013 ter v nedavni analizi makroekonomskih in fiskalnih neravnotežij, ki jo je pripravila Komisija, vključno s poglobljenimi pregledi.

Komisija zaključila poglobljene preglede v zvezi z makroekonomskimi neravnotežji za 17 držav članic

Komisija je opravila poglobljene preglede v Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, Irskem, v Italiji, Luksemburgu, na Malti, Nizozemskem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

V vseh navedenih državah je ugotovila neravnotežja, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji so čezmerna. Španija je v zadnjem letu izvedla pomembno prilagoditev, zato Komisija lahko ugotovi, da njena neravnotežja niso več čezmerna, še vedno pa ostajajo znatna tveganja.

Glavne splošne ugotovitve

Analiza je pokazala, da se makroekonomska neravnotežja, ki so več let naraščala, postopoma zmanjšujejo. Gospodarsko okrevanje se krepi, vendar izzivi ostajajo.

Med izzivi in šibkimi točkami, ki so skupni več državam članicam, Komisija poudarja vpliv razdolževanja na srednjeročno rast, vzdržnost zasebnega in javnega dolga ter zunanjih obveznosti v razmerah zelo nizke inflacije, potrebo po zagotovitvi zadostnega kreditnega toka za vzdržne dejavnosti v ranljivih gospodarstvih v razdrobljenem finančnem sistemu in zelo visoko stopnjo brezposelnosti v več državah članicah.

Države članice naj bi ugotovitve poglobljenih pregledov in fiskalnih napovedi upoštevale v svojih nacionalnih programih reform ter programih za stabilnost in konvergenco.

Od držav članic, v katerih so bila ugotovljena čezmerna neravnotežja, se pričakuje, da bodo pripravile celovit in podroben odziv politike. Programi se ocenijo junija 2014, da bi ugotovili, ali pomenijo ustrezen odziv na ugotovljene izzive.

Februar 2014

Sklepi Sveta o letnem pregledu rasti za leto 2014

Svet se v svojih sklepih na splošno strinja z analizo gospodarskih razmer in političnih izzivov v EU, ki jo je opravila Komisija. Opozarja na sklepe Evropskega sveta iz decembra 2013 o najpomembnejših področjih za usklajevanje ekonomskih politik in reform.

V letnem pregledu rasti za leto 2014, ki ga je pripravila Komisija, je upoštevana ocena gospodarskih in socialnih razmer v Evropi, določene pa so tudi splošne prednostne politike EU in njenih držav članic. Pregled pomeni začetek evropskega semestra 2014.

V njem je opredeljenih naslednjih pet splošnih prednostnih politik za leto 2014:

  • nadaljnja diferencirana fiskalna konsolidacija, ki spodbuja rast, in zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti javnih financ
  • ponovnemu dajanju posojil gospodarstvu
  • spodbujanje trajnostnih in vključujočih rasti in ustvarjanja novih delovnih mest ter spodbujanje konkurenčnosti
  • spopadanju z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize
  • posodobitvi javne uprave

Sklepi Sveta v zvezi s poročilom o mehanizmu za opozarjanje za leto 2014

Svet izraža zadovoljstvo nad napredkom, ki so ga države članice dosegle pri odpravljanju svojih notranjih in zunanjih makroekonomskih neravnotežij, zlasti kar zadeva primanjkljaje tekočih računov, konkurenčnost, fiskalne primanjkljaje in finančni sektor, saj tako prispevajo k uravnoteženju v EU in na evrskem območju.

Vendar bo kljub temu potreben nadaljnji napredek, da bi odpravili neravnotežja, ki vzbujajo skrb glede vzdržnosti, vključno z visoko javno in zasebno zadolženostjo, ter visoke stopnje zunanjega dolga.

Komisija je v poročilu o mehanizmu za opozarjanje za leto 2014 zahtevala poglobljene preglede makroekonomskih razmer v naslednjih državah: v Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

November 2013

Letni pregled rasti Evropske komisije za leto 2014

Evropska komisija v svojem letnem pregledu rasti za leto 2014 priporoča, naj EU v letu 2014 pozornost nameni naslednjim petim prednostnim področjem:

  • izvedbi diferencirane in rasti prijazne fiskalne konsolidacije
  • ponovnemu dajanju posojil gospodarstvu
  • spodbujanju rasti in konkurenčnosti za danes in jutri
  • spopadanju z brezposelnostjo in socialnimi posledicami krize
  • posodobitvi javne uprave

Te srednjeročne prednostne naloge so enake kot lani, a je v letnem pregledu priporočeno, naj se njihovo izvajanje prilagodi spreminjajočim se gospodarskim in socialnim razmeram. V pregledu so priporočeni tudi konkretni ukrepi za vsako od prednostnih področij.

Najpomembnejša prednostna naloga je krepitev rasti in konkurenčnosti, ključni izziv pa je doseči trajno okrevanje.

Del pregleda je tudi pregled napredka glede petih prednostnih nalog, ki ga je EU dosegla v letu 2013.

Komisija je poleg tega objavila pregled napredka pri izvajanju priporočil za posamezne države, ki so ga dosegle posamezne države članice (delovni dokument služb Komisije).

Poročilo o mehanizmu opozarjanja Evropske komisije za leto 2014

Poročilo o mehanizmu opozarjanja za leto 2014 vsebuje pregled makroekonomskega dogajanja v EU in opredeljuje tiste države EU, kjer bi lahko obstajala nevarnost makroekonomskih neravnotežij. V takšnem primeru bo Komisija opravila „poglobljeni pregled“, da bi ugotovila, ali neravnotežje obstaja, in analizirala morebitne vzroke zanj. Rezultati bodo po potrebi upoštevani v okviru priporočil za odpravo takšnih neravnotežij.

Leta 2014 bodo poglobljeni pregledi opravljeni v naslednjih državah: v Belgiji, Bolgariji, na Hrvaškem, Danskem, Finskem, v Franciji, Nemčiji, na Madžarskem, v Italiji, na Malti, v Luksemburgu, na Nizozemskem, v Sloveniji, Španiji, na Švedskem in v Združenem kraljestvu.

V državah, ki prejemajo uradno finančno pomoč, se ta pregled ne opravlja. Kar zadeva postopek za leto 2014, to velja za Ciper, Grčijo, Portugalsko in Romunijo.

Glej tudi

Področja