Turčija
Turčija je status kandidatke dobila decembra 1999, pristopna pogajanja pa je začela oktobra 2005. Ta pogajanja od junija 2018 mirujejo. EU in Turčija sodelujeta na področjih skupnega interesa.
Širitev
Prošnja za članstvo v EU
Leta 1987 je Turčija zaprosila za pridružitev takratni Evropski gospodarski skupnosti.
Evropski svet ji je na zasedanju v Helsinkih decembra 1999 podelil status kandidatke za članstvo v EU.
Pristopna pogajanja
Evropski svet je na zasedanju 16. in 17. decembra 2004 sklenil, da Turčija zadovoljivo izpolnjuje merila za začetek pristopnih pogajanj.
Svet se je 3. oktobra 2005 dogovoril o okviru za pogajanja s Turčijo. Istega dne so se na medvladni konferenci med EU in Turčijo začela pogajanja.
Svet je februarja 2008 sprejel revidirano partnerstvo za pristop s Turčijo, ki naj bi Turčiji pomagalo pri pripravah na morebitno članstvo v EU, saj so v njem opredeljena ključna prednostna področja, služi pa tudi kot merilo za merjenje napredka pri reformah.
Svet je junija 2018 prvič ugotovil, da se Turčija oddaljuje od Evropske unije in da so se pristopna pogajanja s Turčijo zato ustavila ter ni mogoče razmišljati o odprtju ali zaprtju novih poglavij.
- Sklepi Evropskega sveta, 16. in 17. december 2004
- Sklep Sveta o Partnerstvu za pristop s Turčijo, 18. februar 2008
- Sklepi Sveta o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, 26. junij 2018
Srečanja pristopne konference
Pristopna pogajanja se odvijajo v okviru medvladnih konferenc (pogosto imenovanih „pristopne konference“) med ministri in ministricami ter veleposlaniki in veleposlanicami držav članic EU in države kandidatke. Pogajanja zajemajo sklop skupnih pravic in prava („pravni red EU“) ter so razdeljena na različna poglavja ali sklope poglavij, ki zajemajo različna področja politike. Pristopne konference lahko potekajo na ravni ministrov in ministric ali njihovih namestnikov in namestnic.
Pred zastojem pristopnih pogajanj sta EU in Turčija organizirali 12 takih srečanj. Na zadnjem srečanju konference 30. junija 2016 so se začela pogajanja o poglavju 33, ki obravnava finančne in proračunske določbe. Svet je leta 2006 sklenil, da se osem poglavij, ki se nanašajo na omejitve Turčije v zvezi s Ciprom, ne bo odprlo in da začasno ne bo zaprto nobeno nadaljnje poglavje, dokler Turčija ne izpolni svojih obveznosti v zvezi z dodatnim protokolom k pridružitvenemu sporazumu med EU in Turčijo (Sporazum iz Ankare).
V okviru pristopnih pogajanj je bilo odprtih 16 poglavij in eno od njih je že bilo začasno zaprto.
Letno poročilo o napredku
Svet vsako leto običajno sprejme sklepe o širitvi, v katerih oceni napredek, ki so ga posamezne države kandidatke in partnerice EU, tudi Turčija, dosegle na svoji evropski poti.
Politično sodelovanje
EU in Turčija sta leta 1963 sklenili pridružitveni sporazum, znan tudi kot sporazum iz Ankare, katerega cilj je poglobiti politične vezi in gospodarsko povezovanje. Za pregled dvostranskih odnosov je bil ustanovljen pridružitveni svet, ki se je nazadnje sestal marca 2019.
Medtem ko splošni odnos med EU in Turčijo temelji na statusu Turčije kot kandidatke za članstvo v EU, so pristopna pogajanja trenutno ustavljena. EU je Turčijo pozvala, naj izpolni svoje obveznosti iz pogajalskega okvira in izvaja dodatni protokol k pridružitvenemu sporazumu z vsemi državami članicami EU.
EU je v skladu z ustreznimi sklepi Evropskega sveta, zlasti iz marca in junija 2021, pripravljena sodelovati s Turčijo na postopen, sorazmeren in reverzibilen način, da bi okrepila sodelovanje na področjih skupnega interesa, kot so:
- migracije
- boj proti terorizmu
- javno zdravje
- podnebje
- regionalna vprašanja
V ta namen sta EU in Turčija za razpravo o zadevnih vprašanjih organizirali dialoge na visoki ravni, srečanja voditeljev in voditeljic ter dvostranska vrhunska srečanja.
Evropski svet je junija 2023 visokega predstavnika EU in Komisijo pozval, naj pregledata stanje odnosov. Novembra 2023 sta tako objavila sporočilo, v katerem je predstavljeno stanje na ključnih področjih, kot so politika, regionalna stabilnost, zunanja politika, gospodarstvo, trgovina in migracije. Izdala sta tudi priporočila za izboljšanje odnosov. Voditelji in voditeljice EU so aprila 2024 v okviru nadaljnjega ukrepanja naročili veleposlanikom in veleposlanicam držav članic naj dosežejo napredek pri delu glede sporočila in priporočil.
- Izjava za javnost po 54. seji Pridružitvenega sveta Evropske unije in Turčije 15. marca 2019 v Bruslju
- Izjava članov in članic Evropskega sveta, 25. marec 2021
- Sklepi Evropskega sveta, 24. in 25. junij 2021
- Sklepi Evropskega sveta, 29. in 30. junij 2023
- Skupno sporočilo iz leta 2023 o stanju političnih, gospodarskih in trgovinskih odnosov med EU in Turčijo (Evropska komisija)
- Izredno zasedanje Evropskega sveta, 17. in 18. april 2024
Gospodarstvo in trgovina
EU in Turčija sta s pridružitvenim sporazumom razširili svoje gospodarske in trgovinske odnose, zlasti z vzpostavitvijo carinske unije, ki je v veljavi od leta 1996.
Carinska unija zajema vse industrijsko blago, medtem ko se za kmetijske proizvode ter proizvode iz premoga in jekla uporabljajo posebni trgovinski sporazumi. Svet je Turčijo pozval, naj izpolni svoje obveznosti glede celovitega izvajanja carinske unije. To vključuje odpravo trgovinskih ovir ali enakovrednih trgovinskih preprek, ki niso v skladu z navedenimi obveznostmi, in zagotovitev njene učinkovite uporabe za vse države članice EU.
EU je največja trgovinska partnerica Turčije, Turčija pa je sedma največja trgovinska partnerica EU. Leta 2022 je skupna trgovina med njima znašala 198,1 milijarde EUR, kar je 3,6 % celotne trgovine EU s svetom.
Turčija je upravičena do finančne podpore EU prek instrumenta za predpristopno pomoč in Evropskega sklada za trajnostni razvoj plus.
EU-Türkiye trade relations (Infografika)
Stabilno vzhodno Sredozemlje
EU ima strateški interes za stabilno in varno okolje v vzhodnem Sredozemlju in je Turčijo večkrat pozvala, naj umiri napetosti na tem območju, spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost vseh držav članic EU ter trajnostno spodbuja dobre sosedske odnose.
Po odkritju zalog plina v vzhodnem Sredozemlju, zlasti na Cipru, je EU obsodila nezakonite dejavnosti vrtanja, ki jih izvaja Turčija, in jo pozvala, naj spoštuje suverenost vseh držav članic EU, vključno s spoštovanjem njihovih teritorialnih vod in zračnega prostora. Svet je 11. novembra 2019 zaradi nedovoljenih dejavnosti vrtanja, ki jih Turčija izvaja v vzhodnem Sredozemlju, sprejel režim sankcij. Nazadnje je bil podaljšan do 30. novembra 2025.
EU je v celoti zavezana celoviti rešitvi ciprskega vprašanja v okviru ZN in nadaljevanju pogajanj.
Migracije
Turčija gosti skoraj 4 milijone beguncev in je bila v zadnjih devetih letih po doslej največjem pritoku ljudi, ki so iskali zatočišče pred sirsko državljansko vojno, država, ki je po številu sprejetih beguncev prva na svetu. Voditelji EU in Turčije so se v skupni izjavi iz marca 2016 dogovorili o boju proti nedovoljenim migracijam vzdolž vzhodnosredozemske poti in o onemogočanju poslovnega modela tihotapcev.
EU je zavezana spoštovanju izjave in je kot prednostne naloge opredelila učinkovito upravljanje meja, preprečevanje nedovoljenih prihodov in ponovno vračanje v skladu z mednarodnim pravom in pravom EU.
Za izboljšanje življenjskih razmer beguncev v Turčiji je EU leta 2015 vzpostavila instrument, v okviru katerega je bilo doslej mobiliziranih 6 milijard EUR sredstev.
Liberalizacija vizumskega režima
EU in Turčija sta leta 2013 začeli dialog o liberalizaciji vizumskega režima. V dialogu je določen časovni načrt za brezvizumski režim, vključno z 72 merili, ki jih mora izpolniti Turčija. Postopek doslej še ni bil zaključen.
Potres v Turčiji in Siriji
Po uničujočih potresih, ki so februarja 2023 prizadeli Turčijo in Sirijo, je EU aktivirala mehanizem EU na področju civilne zaščite, da bi zagotovila podporo, vključno z ekipami za iskanje in reševanje, ter enote za začasno nastanitev.
Zadnja posodobitev: 16. december 2025