"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov
Svet za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov, 14. in 15. junij 2021
Glavni rezultati
Zaposlovanje in socialne zadeve (ponedeljek, 14. junij)
Evropsko jamstvo za otroke
Svet je sprejel priporočilo o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke. Cilj priporočila je preprečevanje socialne izključenosti otrok in boj proti njej z zagotavljanjem dostopa otrok do sklopa ključnih storitev, s tem pa tudi prispevanje k spoštovanju pravic otrok z bojem proti revščini otrok in spodbujanjem enakih možnosti.
Državam članicam se zlasti priporoča, da zagotovijo učinkovit in brezplačen dostop do predšolske vzgoje in varstva, izobraževanja in šolskih dejavnosti, vsaj enega zdravega obroka vsak šolski dan in zdravstvenega varstva ter učinkovit dostop do zdrave prehrane in ustrezne nastanitve.
27 držav članic bi moralo prav tako imenovati nacionalnega koordinatorja za jamstvo za otroke in v devetih mesecih od sprejetja priporočila Komisiji predložiti akcijski načrt za obdobje do leta 2030 za izvajanje tega priporočila.
To je zmaga, ne le za portugalsko predsedstvo. To je zmaga zlasti za 18 milijonov otrok v Evropski uniji, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost. To je zmaga, saj bomo vsem otrokom v Evropi zagotovili izobraževanje, otroško varstvo, kakovostno zdravstveno varstvo in dostojno nastanitev.
Ana Mendes Godinho, portugalska ministrica za delo, solidarnost in socialno varnost
Evropsko jamstvo za otroke: kakšno zaščito EU nudi otrokom (Infografika)
Delo na daljavo
Od izbruha pandemije COVID-19 se je močno povečalo število ljudi, ki delajo na daljavo. Med respondenti v raziskavi Eurofounda jih je julija 2020 34 % delalo samo od doma, medtem ko je bilo leta 2019 v državah EU-27 tistih, ki so delali od doma, 5,4 %. Svet je sprejel sklepe o tem vprašanju, v katerih je poudarjeno, da je treba zaradi tega nedavnega povečanja obsega dela na daljavo upoštevati potencial, omejitve in tveganja, povezane z delom na daljavo. V sklepih so države članice pozvane, naj med drugim razmislijo o:
oblikovanju nacionalnih akcijskih načrtov ali strategij, s katerimi bi obravnavale priložnosti in tveganja, povezane z delom na daljavo, pri čemer bi upoštevale vidik spola, ali vključitvi te teme v obstoječe ali nastajajoče strategije;
spremembi svojih politik, ki urejajo delo na daljavo, ali izdajanju smernic, na primer v zvezi z organizacijo in spremljanjem delovnega časa, tveganji, povezanimi z enakostjo spolov, ter dodatki za kritje stroškov dela na daljavo, kjer je to ustrezno;
oblikovanju ali ojačitvi pobud za okrepitev delovne inšpekcije ter zdravja in varnosti pri delu glede na tveganja, ki izhajajo iz dela na daljavo.
Svet je Komisijo tudi pozval, naj analizira kontekst in posledice dela na daljavo v EU ter obseg, v katerem veljavno socialno in delovno pravo v EU zagotavlja dostojne delovne pogoje za delavce in delavke na daljavo.
Delo na daljavo je za milijone Evropejcev in Evropejk postalo normalnost ter se bo po pandemiji nadaljevalo v obliki hibridnega modela. To delavcem in delavkam omogoča prožnost in avtonomnost, prihranijo pa tudi čas, saj se jim ni treba več voziti na delo. Vendar ne pozabimo na s tem povezane izzive, kot so zabrisane meje med poklicnim in zasebnim življenjem ali izoliranost delavcev in delavk. Danes smo sprejeli sklepe, v katerih države članice pozivamo, naj v svojih nacionalnih strategijah in politikah za prihodnost dela izkoristijo priložnosti in obravnavajo tveganja, povezane z delom na daljavo.
Ana Mendes Godinho, portugalska ministrica za delo, solidarnost in socialno varnost
Svet je odobril sklepe, v katerih je države članice (in, kjer je to ustrezno, Komisijo) pozval, naj sprejmejo ukrepe za ublažitev zaostrenega učinka krize zaradi COVID-19 na nekatere dolgoročne prikrajšanosti, s katerimi se soočajo ženske, in zagotovijo, da bo enakost spolov postala gonilna sila za okrevanje.
Med temi ukrepi so:
spodbujanje enakosti spolov in enakih možnosti pri oblikovanju in izvajanju ukrepov za okrevanje, na primer s podporo delavcem in delavkam v močno prizadetih gospodarskih sektorjih, kot so trgovina na drobno, gostinstvo in turizem, pri čemer se obravnavajo posebne potrebe žensk v zvezi z stopnjo izobrazbe, delovnim časom, neaktivnostjo, brezposelnostjo ter znanji in spretnostmi;
obravnavanje usklajevanja poklicnega, družinskega in zasebnega življenja tako za ženske kot moške z zagotavljanjem, da imajo vsi delavci in delavke, vključno s tistimi, ki delajo na daljavo, enake možnosti za poklicno napredovanje, med drugim enak dostop do vodstvenih položajev in položajev odločanja;
spodbujanje enakega dostopa do vseh področij izobraževanja in poklicnih poti, vključno z odpravljanjem digitalnega razkoraka med spoloma in izboljšanjem digitalnih znanj in spretnosti ter udeležbe na študijskih področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, zlasti na področju IKT;
priprava in razširjanje več podatkov, razčlenjenih po spolu, ter informacij in raziskav o posledicah COVID-19 za enakost spolov.
Ženske so bile in so še zmeraj zaradi že obstoječih strukturnih neenakosti med spoloma na trgu dela in v družbi kot celoti (plačne vrzeli med spoloma in razlik med spoloma pri oskrbi) nesorazmerno prizadete zaradi pandemije COVID-19 in z njo povezanih zajezitvenih ukrepov. Ženske predstavljajo med 76 % in 95 % zdravstvenih delavcev, zato so izpostavljene večjemu tveganju za okužbo s COVID-19. Ob tem ženske prevzemajo nesorazmeren delež neplačanega dela (gospodinjskih in skrbstvenih nalog), ki se je med krizo zaradi COVID-19 še povečal.
Tako kot v preteklih krizah posledice pandemije COVID-19 niso bile enake glede na spol, saj so bile ženske bolj prizadete. Vidimo, da so ženske kot zdravstvene delavke, oskrbovalke ali vzgojiteljice, kot učiteljice ali čistilke, med najbolj izpostavljenimi in se pogosto soočajo z dodatnimi izzivi, povezanimi s skrbjo za svoje družine, opravljanjem dodatnega neplačanega dela ter težavami pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Vendar nimamo jasne slike o tem, kako ti učinki omejujejo udeležbo žensk na trgu dela ter povečujejo obstoječe razlike pri plačah in zagotavljanju oskrbe, spremenimo pa lahko samo tisto, kar lahko jasno vidimo. Zdaj, ko si prizadevamo za okrevanje po krizi in naše družbe pripravljamo na prihodnost, moramo zagotoviti, da bodo naši ukrepi temeljili na konkretnih podatkih, kar nam bo omogočilo jasno sliko o tem, kaj moramo spremeniti, da bomo lahko sprejemali ozaveščene odločitve in odpravili neenakosti.
Mariana Vieira da Silva, portugalska državna ministrica in ministrica za predsedovanje
Približno 87 milijonov ljudi v Evropski uniji ima določeno obliko invalidnosti, več kot polovica od njih (52 %) pa se v vsakdanjem življenju počuti diskriminirana. Evropska komisija je marca 2021 sprejela strategijo o pravicah invalidov (2021–2030).
Svet je odobril sklepe, v katerih se potrjuje strategija. V sklepih so države članice pozvane, naj še naprej razvijajo in posodabljajo nacionalne strategije in politike za izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, zagotovijo učinkovit in skladen prenos in izvajanje prava EU o dostopnosti proizvodov, storitev, medijev, prometa in stavb, spodbujajo razvoj socialnih storitev v skupnosti, osredotočenih na posameznika, in samostojnega življenja ter spodbujajo udeležbo v političnem in javnem življenju, ob tem pa naj upoštevajo strategijo pri določanju prostovoljnih nacionalnih ciljev za doseganje predlaganih krovnih ciljev akcijskega načrta evropskega stebra socialnih pravic ter čim bolje izkoristijo ustrezno financiranje in finančne programe EU.
Portugalsko predsedstvo je trdno zavezano pravicam invalidov. Ti sklepi so odlična priložnost za udejanjenje naših besed in zagotovitev, da nihče ne bo zapostavljen. Kot smo povedali, je zdaj pravi čas za ukrepanje, zato je zelo pomembno, da se vsi zavežemo evropski strategiji o pravicah invalidov za obdobje 2021–2030 v skladu s Konvencijo ZN o pravicah invalidov.
Ana Mendes Godinho, portugalska ministrica za delo, solidarnost in socialno varnost
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o stanju razprav v zvezi z direktivo o ustreznih minimalnih plačah. Ministri in ministrice so imeli tudi priložnost izmenjati mnenja o izboljšavah, ki jih pričakujejo od direktive, in sporočiti, kaj so po njihovem mnenju ključni elementi predloga, s čimer so določili morebitno prihodnje ukrepanje glede nadaljnjih pogajanj, da bi dosegli dogovor.
Socialni vrh v Portu 7. in 8. maja 2021 je pomenil ključen trenutek za socialno Evropo.Evropski parlament, Komisija, portugalsko predsedstvo Sveta EU, socialni partnerji EU in Socialna platforma so 7. maja podpisali socialno zavezo iz Porta, 8. maja pa so se voditelji in voditeljice EU dogovorili o izjavi iz Porta, v kateri so okrepili svoje zaveze za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic in pozdravili krovne cilje za leto 2030 glede zaposlovanja, znanj in spretnosti ter zmanjšanja revščine iz akcijskega načrta stebra. Ministri in ministrice so z namenom nadaljnjega ukrepanja razpravljali o določanju ciljev in spremljanju napredka, doseženega pri izvajanju načel stebra na nacionalni ravni v okviru evropskega semestra.
Izzivi za socialni dialog in kolektivna pogajanja
Ministri in ministrice so opravili tudi orientacijsko razpravo o vključevanju socialnih partnerjev v okrevanje prek načrtov za okrevanje in odpornost ter najboljših pristopih k socialnemu dialogu in kolektivnim pogajanjem v okviru pospešitve digitalnega prehoda, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju zastopanosti delavcev in delavk z netipičnimi oblikami zaposlitve in njihove pravice do združevanja.
V današnji razpravi smo predstavili svoje različne izkušnje, kar je nam vsem ponudilo priložnost, da izmenjamo svoje poglede na izzive, ki jih bomo morali kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno obravnavati v zvezi s tako pomembnimi in aktualnimi vprašanji.
Ana Mendes Godinho, portugalska ministrica za delo, solidarnost in socialno varnost
Prizadevanja za močnejšo socialno Evropo (Infografika)
Preglednost plač in enako obravnavanje
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o trenutnem stanju v zvezi z več zakonodajnimi zadevami, ki so v obravnavi: predlogu direktive o okrepitvi uporabe načela enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske ter direktivi Sveta, s katero naj bi zaščito pred diskriminacijo zaradi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti razširili še na druga področja poleg zaposlovanja. Portugalsko predsedstvo je v zvezi z obema predlogoma predstavilo poročilo, v katerem je povzelo trenutno stanje razprav med državami članicami in morebitno nadaljnje ukrepanje za dosego dogovora.
Evropski semester, dolgotrajna oskrba in pokojnine
Svet je potrdil oceno izvajanja priporočil za posamezne države za leti 2020 in 2019 ter mnenje Odbora za zaposlovanje in Odbora za socialno zaščito o revidiranem pregledu socialnih kazalnikov, v katerem so določeni novi glavni kazalniki. Obe točki se nanašata na evropski semester, ki je okvir EU za usklajevanje ekonomskih politik v Evropski uniji. Ministri in ministrice so potrdili tudi sklepe o poročilu o dolgotrajni oskrbi za leto 2021 in poročilu o ustreznosti pokojnin za leto 2021, ki sta ju pripravila Odbor za socialno zaščito in Evropska komisija.
Ministri in ministrice so odobrili sklepe o dostopu do zdravil in medicinskih pripomočkov za močnejšo in odporno EU. Čeprav so bili na številnih bolezenskih področjih doseženi pomembni rezultati, je treba storiti več, da se zagotovi pravočasen dostop do inovativnih zdravil in medicinskih pripomočkov, zlasti kar zadeva vprašanja javnega zdravja, kot je razvoj novih antimikrobikov. V sklepih se med drugim Komisija poziva, naj pripravi popoln popis potencialnih in obstoječih globalnih proizvodnih zmogljivosti za kritična zdravila, medicinske pripomočke in druga zdravila v Evropi.
Ta pandemija je ponovno izpostavila trojni izziv dostopnosti, razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil. Veseli me, da so se ministri in ministrice danes sestali in združeno pozvali k ukrepanju v zvezi s strukturnimi potrebami ter zagotavljanju, da pravočasen dostop do inovativnih zdravil koristi tako bolnikom in bolnicam kot zdravstvenim sistemom.
Marta Temido, portugalska ministrica za zdravje
Okrepitev pooblastil Evropske agencije za zdravila
Svet je dosegel dogovor o osnutku pravil za okrepitev vloge Evropske agencije za zdravila (EMA) pri pripravljenosti na krize in kriznem upravljanju na področju zdravil in medicinskih pripomočkov.
Ta „splošni pristop“ daje predsedstvu Sveta pogajalski mandat za dogovor o skupnem stališču z Evropskim parlamentom.
Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni ter čezmejne nevarnosti za zdravje
Predsedstvo je ministrom in ministricam poročalo o trenutnem stanju v zvezi z dvema zakonodajnima zadevama v obravnavi: predlogu spremembe uredbe o ustanovitvi Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) ter predlogu o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje.
Prvi predlog zadeva dodelitev večjih pooblastil ECDC, da bo bolje opremljen za podporo državam članicam in Komisiji, med drugim pri spremljanju epidemioloških razmer v realnem času in mobilizaciji zdravstvenih projektnih skupin EU za pomoč pri lokalnem odzivanju. V predlagani uredbi o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje so določeni priprava načrta EU za pripravljenost na zdravstvene krize in pandemije ter priporočila za pripravo nacionalnih načrtov (ki jih je treba oceniti in testirati glede na izjemne situacije).
To je zmaga, ne le za portugalsko predsedstvo. To je zmaga zlasti za 18 milijonov otrok v Evropski uniji, ki jim grozita revščina ali socialna izključenost. To je zmaga, saj bomo vsem otrokom v Evropi zagotovili izobraževanje, otroško varstvo, kakovostno zdravstveno varstvo in dostojno nastanitev.
Tako kot v preteklih krizah posledice pandemije COVID-19 niso bile enake glede na spol, saj so bile ženske bolj prizadete. Vidimo, da so ženske kot zdravstvene delavke, oskrbovalke ali vzgojiteljice, kot učiteljice ali čistilke, med najbolj izpostavljenimi in se pogosto soočajo z dodatnimi izzivi, povezanimi s skrbjo za svoje družine, opravljanjem dodatnega neplačanega dela ter težavami pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Vendar nimamo jasne slike o tem, kako ti učinki omejujejo udeležbo žensk na trgu dela ter povečujejo obstoječe razlike pri plačah in zagotavljanju oskrbe, spremenimo pa lahko samo tisto, kar lahko jasno vidimo. Zdaj, ko si prizadevamo za okrevanje po krizi in naše družbe pripravljamo na prihodnost, moramo zagotoviti, da bodo naši ukrepi temeljili na konkretnih podatkih, kar nam bo omogočilo jasno sliko o tem, kaj moramo spremeniti, da bomo lahko sprejemali ozaveščene odločitve in odpravili neenakosti.
Ta pandemija je ponovno izpostavila trojni izziv dostopnosti, razpoložljivosti in cenovne dostopnosti zdravil. Veseli me, da so se ministri in ministrice danes sestali in združeno pozvali k ukrepanju v zvezi s strukturnimi potrebami ter zagotavljanju, da pravočasen dostop do inovativnih zdravil koristi tako bolnikom in bolnicam kot zdravstvenim sistemom.