"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Z vašim dovoljenjem bomo uporabili piškotke za izdelavo zbirnih in anonimnih podatkov o iskalnih navadah obiskovalcev našega spletišča. Ti podatki nam bodo pomagali izboljšati vašo izkušnjo pri obisku tega spletišča.
Svet za promet, telekomunikacije in energijo (promet), 18. junij 2024
Glavni rezultati
Svet se je dogovoril o pogajalskem stališču (splošni pristop) glede nove uredbe o Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA), revidirane direktive o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS) na celinskih plovnih poteh in nove uredbe o uporabi železniških infrastrukturnih zmogljivosti na enotnem evropskem železniškem območju; slednja je tudi del zakonodajnega svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu.
Ministri so odobrili tudi sklepe o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o prizadevanjih EU za doseganje ciljev varnosti v cestnem prometu ter opravili neformalno orientacijsko razpravo o strateških prednostnih nalogah v prometnem sektorju za naslednji zakonodajni mandat.
Poleg tega se je Svet seznanil s poročili o napredku v zvezi s predlogi Komisije za spremembo direktive o kombiniranem prevozu in direktive o težah in merah določenih cestnih vozil, ki sta del svežnja o okolju prijaznejšem tovornem prometu, pa tudi v zvezi s predlagano uredbo o pravicah potnikov v okviru multimodalnih potovanj in osnutkom direktive o učinku določenih prepovedi vožnje po vsej EU.
To je bilo plodno srečanje: dogovorili smo se o stališču glede ključnih zakonodajnih dosjejev za sektor ladijskega prometa, celinskih plovnih poti in železniškega prometa, odobrili sklop sklepov o varnosti v cestnem prometu in zagotovili politične smernice o strateških prednostnih nalogah na področju prometa za prihodnji zakonodajni cikel. Z veseljem predajamo štafetno palico madžarskemu predsedstvu z željo, da bi bil dosežen nadaljnji napredek pri vseh še nezaključenih zadevah v Svetu in v prihodnjih pogovorih z novim Parlamentom.
Georges Gilkinet, belgijski podpredsednik vlade in minister za mobilnost
Pomorska varnost
Svet je sprejel splošni pristop glede nove uredbe EMSA, ki je edini še nezaključen dosje iz celotnega zakonodajnega svežnja, katerega cilj je posodobiti evropska pravila o pomorski varnosti in zmanjšati onesnaževanje morja z ladij ter EU opremiti z novimi orodji za podporo čistemu in sodobnemu ladijskemu prometu. Stališče Sveta predstavlja trden okvir za pomoč Agencije državam članicam in Komisiji, ki bo kos izzivom prihodnosti, s poudarkom na glavnih nalogah EMSA, proračunskih posledicah novih nalog in upravljanju Agencije.
Svet je sprejel splošni pristop glede predloga za revizijo direktive iz leta 2005 o usklajenih rečnih informacijskih storitvah (RIS), katere cilj je povečati varnost, učinkovitost in okoljsko prijaznost prevoza po celinskih plovnih poteh. Ker je uvajanje RIS počasno in razdrobljeno, je cilj revidirane direktive odpraviti ugotovljene težave z zagotavljanjem razpoložljivosti podatkov RIS in harmoniziranih standardov, olajšanjem vključevanja prevoza po celinskih plovnih poteh v multimodalno verigo, zagotavljanjem večje uporabe in interoperabilnosti digitalnih rešitev ter odpravljanjem pomislekov glede varstva podatkov.
Svet je sprejel splošni pristop glede uredbe o uporabi železniških infrastrukturnih zmogljivosti v okviru svežnja Komisije za okolju prijaznejši tovorni promet. Cilj predloga je, da bi z boljšim postopkom načrtovanja in dodeljevanja ter boljšim čezmejnim usklajevanjem povečali razpoložljivost železniške infrastrukture. Stališče Sveta poenostavlja postopek načrtovanja in dodeljevanja, kjer je to mogoče, ter posledično zmanjšuje upravno obremenitev zadevnih pristojnih organov in operativnih deležnikov. Upošteva tudi vidike nacionalne varnosti in obrambe. Državam članicam omogoča dovolj prožnosti za opredelitev splošnih ciljev in usmeritev politike za upravljanje železniških zmogljivosti ob hkratnem vključevanju zadostnih zaščitnih ukrepov za zagotovitev potrebne harmonizacije na ravni EU.
Svet se je seznanil tudi z dosedanjim napredkom pri reviziji direktive o največjih težah in merah težkih vozil ter direktive o kombiniranem prevozu, ki sta del istega zakonodajnega svežnja.
Svet je odobril sklepe o posebnem poročilu Evropskega računskega sodišča o napredku pri usklajevanju politik varnosti v cestnem prometu po vsej Evropi in pri doseganju splošnih ciljev na področju varnosti v cestnem prometu. Ministri in ministrice so se pod točko brez razprave seznanili tudi s poročilom o napredku v zvezi z osnutkom direktive o učinku določenih prepovedi vožnje po vsej EU.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo s stanjem v zvezi z naslednjimi zakonodajnimi dosjeji, o katerih je bil v preteklih mesecih začasno dosežen dogovor z Evropskim parlamentom:
revidirane direktive o preiskavah pomorskih nesreč, onesnaževanju morja z ladij, pomorski inšpekciji države pristanišča in skladnosti z zahtevami države zastave (sveženj o pomorski varnosti)
Španska delegacija je Svet obvestila, da je treba sprejeti ukrepe za ustrezno spremljanje razširitve sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS) na pomorski promet.
Železniški promet
Nizozemska in avstrijska delegacija sta predstavili četrto poročilo o napredku platforme za mednarodni železniški potniški promet (IRP).
Delovni program predsedstva
Madžarska delegacija je predstavila svoje prednostne naloge in delovni program za drugo polovico leta 2024.
Neformalno kosilo
Ministri in ministrice so na neformalnem kosilu izmenjali mnenja o strateških prednostnih nalogah v prometnem sektorju za naslednji zakonodajni mandat. Sektor se sooča s številnimi izzivi, kot sta prispevanje k ambicioznim podnebnim ciljem EU in podpiranje prehoda na najbolj trajnostne načine prevoza. Poleg zmanjšanja emisij toplogrednih plinov mora prometni sektor postati varnejši, pravičnejši in učinkovitejši. Z vidika infrastrukture bodo za vzpostavitev jedrnega in celovitega vseevropskega omrežja (TEN-T) do leta 2030 oziroma 2050 potrebne znatne naložbe; obenem – čeprav je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) dokazano uspešen – podpore zelenemu prehodu ter doseganja resnično povezanega in odpornega omrežja ni mogoče financirati samo iz proračuna EU.
V zvezi s tem so ministri in ministrice izmenjali mnenja o morebitnih prednostnih nalogah prometne politike EU v naslednjem mandatu Komisije (2024–2029), pri čemer so se osredotočili na ukrepe na ravni EU, ki bi jih bilo treba prednostno obravnavati, da bi razogljičili promet in spodbudili prehod na druge oblike prevoza. Glede na obsežne naložbe, ki so potrebne na evropski ravni, so ministri in ministrice preučili možnosti za povečanje razpoložljivih sredstev in financiranja za vzpostavitev trajnostne in odporne prometne infrastrukture.
Svet je brez razprave sprejel tudi točke s seznama zakonodajnih in nezakonodajnih točk pod „A“.