Sredstva EU za obrambo
EU povečuje svoje obrambne izdatke z več pobudami in instrumenti v okviru proračuna EU.
Kako EU financira obrambo?
EU financira obrambo prek različnih instrumentov v okviru svojega proračuna, s čimer podpira raziskave, razvoj, proizvodnjo, javna naročila in infrastrukturne projekte.
Čeprav ostajata varnost in obramba v nacionalni pristojnosti, EU prizadevanja na ravni posameznih držav članic dopolnjuje in krepi tako, da omogoča povečano nacionalno porabo za obrambo in črpa iz svojih proračunskih sredstev.
Glavni instrument za financiranje obrambe je Evropski obrambni sklad, ki je bil vzpostavljen leta 2021 za podporo raziskavam in razvoju na področju obrambe. EU financira tudi projekte vojaške mobilnosti v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope, s čimer pomaga zagotoviti, da je infrastruktura primerna za civilno in vojaško uporabo.
Zaradi varnostnih razmer, ki so se od začetka vojne agresije Rusije proti Ukrajini leta 2022 korenito spremenile, je EU povečala svoje obrambne odhodke v okviru svojega proračuna.
V zvezi s tem je EU sprejela:
- začasna instrumenta za podporo proizvodnji streliva in krepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili v letu 2023
- program za evropsko obrambno industrijo v letu 2025
EU trenutno poenostavlja obstoječa pravila in postopke v obrambnem sektorju za zmanjšanje ozkih grl v zakonodaji EU in pospešitev dostopa do sredstev EU.
Evropski obrambni sklad
Evropski obrambni sklad je začel veljati 29. aprila 2021.
Prvotno je skupni proračun sklada v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 znašal skoraj 7,3 milijarde EUR v tekočih cenah, pri čemer so bila sredstva namenjena financiranju skupnih raziskav na področju obrambe in skupnih projektov za razvoj zmogljivosti.
Z vmesno revizijo večletnega finančnega okvira se je proračun sklada povečal za 1,5 milijarde EUR, kar je namenjeno projektom v okviru platforme za strateške tehnologije za Evropo.
Sklad z dopolnjevanjem in krepitvijo prizadevanj držav članic spodbuja sodelovanje med podjetji in raziskovalnimi akterji različnega obsega in z vseh koncev EU pri raziskavah in razvoju na področju interoperabilnih obrambnih tehnologij in opreme.
Cilj sklada je:
- vzpostaviti konkurenčno, inovativno in učinkovito evropsko obrambno industrijo
- spodbujati čezmejno sodelovanje in ustvariti bolj povezan obrambni trg v EU
- spodbujati skupne raziskave in razvoj obrambnih produktov in tehnologij
- prispevati k strateški avtonomiji EU
Program za evropsko obrambno industrijo
Svet je 8. decembra 2025 sprejel program za evropsko obrambno industrijo (EDIP).
EU bo v okviru EDIP zagotovila nepovratna sredstva v višini 1,5 milijarde EUR za okrepitev obrambne pripravljenosti Evrope v obdobju 2025–2027. Zagotovila bo tudi podporo Ukrajini z namenskim instrumentom v vrednosti 300 milijonov EUR.
S programom se izvaja več ukrepov iz strategije za evropsko obrambno industrijo (EDIS), ki sta jo marca 2024 predstavila Evropska komisija in visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko.
Program za evropsko obrambno industrijo
Program za prožne in hitre inovacije na področju obrambe
Svet in Evropski parlament sta 15. julija 2026 dosegla politični dogovor o predlogu za vzpostavitev novega programa v vrednosti 115 milijonov EUR za prožne in hitre inovacije na področju obrambe (AGILE).
Namen programa AGILE je zagotoviti hitro, prožno in ciljno usmerjeno finančno podporo za mala in srednja podjetja (MSP), vključno z zagonskimi podjetji in podjetji v razširitveni fazi. Program se bo osredotočil zlasti na podporo razvoju in preskušanju nastajajočih in prelomnih obrambnih proizvodov, vključno s prilagajanjem civilnih tehnologij za obrambne namene.
Novi program naj bi začel delovati v začetku leta 2027.
Vojaška mobilnost
EU financira projekte vojaške mobilnosti v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Ti projekti s proračunom v višini 1,74 milijarde EUR izboljšujejo koridorje vojaške mobilnosti, da bi oboroženim silam omogočili hitrejše in boljše čezmejno gibanje ter zagotovili prilagoditev infrastrukture za civilne in obrambne namene.
Ko bo sprejet vmesni pregled programov kohezijske politike za obdobje 2021–2027, bodo lahko države članice sredstva iz svojih programov kohezijske politike prerazporedile v pobude za vojaško mobilnost, če bodo to želele.
Nekateri projekti v tem okviru vključujejo gradnjo in nadgradnjo železnic, nadgradnjo cestnih odsekov omrežja in izboljšanje infrastrukture z dvojno rabo v morskih pristaniščih, na letališčih in celinskih plovnih poteh.
Evropska komisija in visoka predstavnica za zunanje zadeve in varnostno politiko sta novembra 2025 predstavili sveženj o vojaški mobilnosti, katerega cilj je zagotoviti nemoteno gibanje vojakov ter pretok opreme in vojaških sredstev po vsej EU.
Sveženj sestavljata predlog uredbe in skupno sporočilo. Svet je 17. junija 2026 odobril mandat za pogajanja z Evropskim parlamentom o uredbi.
Proizvodnja streliva
Svet se je marca 2023 dogovoril o načrtu v treh sklopih za pospešitev skupnega javnega naročanja in dobave streliva in izstrelkov za Ukrajino. Prva sklopa, od katerih je vsak vreden 1 milijardo EUR, se financirata iz Evropskega mirovnega instrumenta (instrumenta, ki ga neposredno financirajo države članice).
EU je tretji sklop načrta, tj. uredbo v podporo proizvodnji streliva (ASAP), izvedla 20. julija 2023. Ta začasni instrument se financira iz proračuna EU.
S tem programom, katerega proračun znaša 500 milijonov EUR, so se financirali projekti za spodbujanje proizvodnje eksplozivov, smodnika, nabojev, izstrelkov ter certificiranja testiranja in obnove.
EU je prek ASAP zagotovila finančno podporo za okrepitev industrijskih proizvodnih zmogljivosti EU za strelivo zemlja-zemlja in artilerijsko strelivo ter izstrelke.
Skupna javna naročila za obrambo
Z 18. oktobrom 2023 je začela veljati uredba o vzpostavitvi začasnega instrumenta za okrepitev evropske obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA).
Ta instrument spodbuja države članice k skupnemu javnemu naročanju obrambnih proizvodov, njegov proračun pa znaša 310 milijonov EUR, od tega je 300 milijonov EUR iz EU, 10 milijonov EUR pa iz Norveške. Financira se iz proračuna EU. V projekte v okviru EDIRPA je bilo vključenih 20 držav članic EU.
Instrument bo prispeval tudi k povečanju ekonomij obsega v postopkih javnih naročil držav članic in s tem k večji konkurenčnosti in učinkovitosti evropske obrambne tehnološko-industrijske baze.
EU podpira naložbe v obrambo prek skupnih javnih naročil tudi z instrumentom za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE), ki državam članicam zagotavlja posojila v vrednosti do 150 milijard EUR, če zanje zaprosijo.
Instrument SAFE je bil sprejet 27. maja 2025, financira pa ga Evropska unija prek svoje zmogljivosti za zadolževanje – natančneje z izdajo obveznic EU.
Skupna javna naročila so tudi eden od stebrov programa za evropsko obrambno industrijo (EDIP), o katerem sta se Svet in Evropski parlament dogovorila 16. oktobra 2025.
Skupna javna naročila za obrambo
Poenostavitev pravil in postopkov v obrambnem sektorju
Evropska komisija je v okviru načrta ReArm Europe/Pripravljenost 2030 predlagala:
- ukrepe za poenostavitev pravnega in upravnega okvira v obrambnem sektorju (omnibus o obrambni pripravljenosti)
- nove ciljno usmerjene spremembe obstoječih programov financiranja s strani EU
Omnibus o obrambni pripravljenosti
Predsedstvo Sveta in pogajalci Evropskega parlamenta so 10. junija 2026 dosegli začasni dogovor o novi zakonodaji, s katero bo poenostavljeno javno naročanje na področju varnosti in obrambe, olajšane naložbe v obrambo ter podprta obrambna industrija.
Cilj poenostavljene zakonodaje je odpraviti upravne zamude pri javnem naročanju, pospešiti postopke izdaje dovoljenj, olajšati prenose obrambnih proizvodov v EU in okrepiti sodelovanje znotraj EU.
Države članice in industrija bodo lahko na podlagi tega dogovora jasneje hitro ukrepale, z njim pa bodo okrepljene tudi obrambne zmogljivosti Evrope.
- Poenostavitev: Svet in Parlament dosegla dogovor za spodbujanje obrambne industrije in pripravljenosti EU (sporočilo za javnost, 10. junij 2026)
- Poenostavitev pravil EU
Spremembe obstoječih programov financiranja s strani EU
Svet je 18. decembra 2025 sprejel uredbo za spodbujanje naložb, povezanih z obrambo, v okviru proračuna EU. S temi ukrepi se izvaja načrt ReArm Europe/Pripravljenost 2030, njihov cilj pa je omogočiti hitrejše, prožnejše in bolj usklajene naložbe v evropsko obrambno tehnološko-industrijsko bazo.
Nova pravila spreminjajo pet obstoječih programov financiranja s strani EU:
- program Digitalna Evropa
- Obzorje Evropa
- Evropski obrambni sklad
- Instrument za povezovanje Evrope
- platforma za strateške tehnologije za Evropo
Poleg tega dogovor vključuje prelomno odločitev o pridružitvi Ukrajine Evropskemu obrambnemu skladu.
Glej tudi
Evropska obrambna pripravljenost
Nacionalna odstopna klavzula za obrambne izdatke
Kaj je instrument za varnostne ukrepe za Evropo (SAFE)?
Zadnja posodobitev: 15. julij 2026