Nove genomske tehnike za žlahtnjenje rastlin

Žlahtnjenje rastlin

Ljudje si že tisoče let prizadevajo izboljšati svoje rastline, da bi imeli varne in hranljive vire hrane. Ta proces se je začel na preprost način, in sicer z izbiro rastlin, ki so bile najbolj vzdržljive, so imele največ okusa ali je bil njihov pridelek največji.

Sredi 19. stoletja je Gregor Mendel določil načela dedovanja, na katerih temelji križanje rastlin, tj. tehnika, ki vključuje združevanje značilnosti dveh različnih rastlin iste vrste. Te tehnike križanja so se razvijale skozi stoletja.

Rastline in njihovi predniki

Številne rastline, ki jih gojimo danes, se močno razlikujejo od svojih divjih prednikov.

Jajčevec

Cvetača

Banane

Zaščitni ukrep za prehransko varnost

Nove tehnike žlahtnjenja rastlin lahko prispevajo k trajnostnim agroživilskim sistemom in pomagajo pri spoprijemanju z izzivi, kot so neustrezna prehranska varnost na svetovni ravni in podnebne spremembe, ter koristijo kmetom, potrošnikom in okolju. Z novimi metodami bi lahko zmanjšali uporabo pesticidov in razvili rastline z manj alergeni.

Nove genomske tehnike (NGT) lahko pripomorejo k žlahtnjenju rastlin, ki:

• so odporne proti podnebnim spremembam ali škodljivcem
• potrebujejo manj gnojil in pesticidov
• zagotovijo večji donos
• učinkoviteje rabijo vodo in druge naravne vire

Primeri rastlin, pridobljenih z novimi genomskimi tehnikami

Pšenica z nizko vsebnostjo glutena

Krompir, odporen proti patogenom

Koruza, odporna proti suši

Zakaj potrebuje EU nova pravila?

Tehnike genomskega urejanja v EU določa zakonodaja o genetskih spremembah (GSO), ki vključuje številne zakonodajne akte.

V skladu s sodbo Sodišča Evropske unije iz leta 2018 za rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami, trenutno velja zakonodaja o GSO.

Vendar so lahko rastline, pridobljene z novimi genomskimi tehnikami, v nasprotju z gensko spremenjenimi rastlinami zelo podobne ali celo enake izdelkom, pridobljenim s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, oziroma celo rastlinam, ki so naravno prisotne.

Rastline, pridobljene z NGT, ki vsebujejo tuji genetski material, še naprej ureja zakonodaja o GSO. Cilj novih pravil EU je zagotoviti pravno jasnost glede novih metod žlahtnjenja, pri katerih se ne uporablja tuji DNK.

Ta pravila naj bi prispevala k ciljem evropskega zelenega dogovora in strategije „od vil do vilic“, biotski raznovrstnosti, prilagajanju podnebnim spremembam, svetovni prehranski varnosti in biogospodarstvu.

Z urejanjem žlahtnjenja rastlin si EU prizadeva, da bi bil sektor varen, pregleden, učinkovit in konkurenčen.

Tehnike žlahtnjenja in zakonodaja EU

Obstajajo tri glavne tehnike žlahtnjenja rastlin.

Konvencionalne tehnike žlahtnjenja

Uveljavljene tehnike genetskega spreminjanja (GSO)

Nove genomske tehnike (NGT)

Uporaba zakonodaje EU:

• konvencionalno žlahtnjenje: ni vključeno v področje uporabe zakonodaje EU o GSO
• genetsko spreminjanje: je urejeno z zakonodajo EU o GSO
• nove genomske tehnike: urejala jih bodo nova pravila o NGT, po potrebi skupaj z zakonodajo o GSO

Pravila za nove genomske tehnike v praksi

Svet je 4. decembra z Evropskim parlamentom dosegel začasni dogovor o sklopu pravil, ki vzpostavljajo pravni okvir za nove genomske tehnike.

EU bo z novimi pravili zagotovila:

• večjo varnost
• večjo preglednost in boljše označevanje
• okrepljeno področje inovacij

V skladu s pravili bi bilo treba vse rastline, pridobljene z NGT, navesti v javni podatkovni zbirki in jih izključiti iz ekološke pridelave.

Poleg tega bi se vzpostavili dve kategoriji rastlin:

• kategorija 1: rastline, enakovredne rastlinam, pridobljenim s konvencionalnimi tehnikami žlahtnjenja, ali naravno mutirane rastline
• kategorija 2: rastline s kompleksnejšimi spremembami

Za vsako od teh kategorij bi veljala drugačna pravila.

Rastline kategorije 1

S pravili bi se urejalo:

• dajanje na trg: preden bi bila rastlina ali izdelek, pridobljen z NGT, namerno sproščen ali dan v promet, bi nacionalni organi in Evropska komisija preverili, ali spada v kategorijo 1
• označevanje: semena in drugi razmnoževalni material bi morali imeti oznako, iz katere bi bilo razvidno, da so bili pridobljeni z NGT; rastlin ne bi bilo treba označiti
• lastnosti: rastline, tolerantne na herbicide, bi bile izključene iz kategorije 1
• patentiranje: podjetja ali žlahtnitelji bi morali predložiti informacije o vseh obstoječih patentih ali patentih, ki so v obravnavi; ustanovljena bi bila strokovna skupina, ki bi preučila vpliv patentov na rastline, pridobljene z NGT; Evropska komisija pa bi objavila študijo o vplivu patentiranja na inovacije, na dostop do patentiranih rastlin, pridobljenih z NGT, in na konkurenčnost sektorja žlahtnjenja rastlin v EU.

Te rastline bi bile izvzete iz področja uporabe zakonodaje o GSO, namesto tega bi jih urejala veljavna zakonodaja EU o živilih in krmi, novih živilih, varstvu narave in okoljski odgovornosti.

Države EU bi lahko sprejele ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da rastline kategorije 1 ne bi bile nenamerno prisotne pri ekološkem kmetovanju na njihovem ozemlju.

Rastline kategorije 2

S pravili bi se urejalo:

• dajanje na trg: preden bi bila rastlina ali izdelek, pridobljen z NGT, namerno sproščen ali dan v promet, bi morali nacionalni organi in Evropska komisija odobriti njegovo uporabo; to bi vključevalo ocene tveganja in varnosti
• označevanje: odobreni izdelki kategorije 2 bi morali imeti oznako, ki bi lahko vsebovala informacije o lastnostih, ki so posledica genetskega spreminjanja; če bi proizvajalec te lastnosti vključil na oznako, bi moral navesti čisto vse
• spodbude: proizvajalcem rastlin z lastnostmi, ki bi lahko izboljšale trajnostnost, kot je učinkovitejša raba vode ali odpornost proti boleznim ali podnebnim spremembam, bi se lahko ponudile regulativne spodbude, razen za rastline z lastnostmi, kot je toleranca na herbicide

Rastline kategorije 2 bi morale biti skladne z obstoječo zakonodajo o GSO, prilagojeno pravilom o novih genomskih tehnikah, da bi se upoštevali različni profili tveganja teh rastlin.

Države EU bi lahko sprejele ukrepe, s katerimi bi zagotovile, da rastline kategorije 2 niso nenamerno prisotne v izdelkih, ki niso pridobljeni z NGT. Prav tako bi lahko omejile ali prepovedale gojenje rastlin kategorije 2 na svojem ozemlju.

Naslednji koraki

Svet je sprejel nova pravila 21. aprila 2026.

Besedilo mora uradno sprejeti še Evropski parlament. Potem ko bo uredba sprejeta, bo začela veljati 20 dni po objavi v Uradnem listu EU. Večina njenih določb se bo začela uporabljati po izteku 24-mesečnega prehodnega obdobja, s čimer bo dovolj časa za sprejetje izvedbenih pravil. Novi okvir naj bi se začel uporabljati sredi leta 2028.

Komisija bo eno leto po začetku veljavnosti uredbe objavila študijo o vplivu patentiranja na inovacije, razpoložljivost semen za kmete in konkurenčnost sektorja žlahtnjenja rastlin v EU. Komisija bo nato navedla, kateri nadaljnji ukrepi so potrebni, ali pa bo objavila zakonodajni predlog za obravnavo vprašanj, izpostavljenih v študiji.

• Nove genomske tehnike: Svet in Parlament dosegla dogovor za povečanje konkurenčnosti in trajnostnosti naših prehranskih sistemov (sporočilo za javnost, 4. december 2025)
• Nove genomske tehnike: Svet dosegel dogovor o pogajalskem mandatu (sporočilo za javnost, 14. marec 2025)
• Nove genomske tehnike: Svet sprejel nova pravila za spodbujanje trajnostnih in konkurenčnih prehranskih sistemov EU (sporočilo za javnost, 21. april 2026)

• Zakonodaja o GSO (Evropska komisija)