Skip to content

Pregledni in predvidljivi delovni pogoji

EU želi zagotoviti, da bodo delavci seznanjeni s pogoji dela že ob začetku delovnega razmerja in da bodo zlasti pri prekarni zaposlitvi izpolnjeni minimalni pogoji.

Evropski steber socialnih pravic predvideva socialno Evropo za vse evropske državljane, zlasti glede na spreminjajoče se razmere v svetu dela. Novi načini dela lahko zagotovijo veliko koristi tako delavcem kot gospodarstvu.

Z novim predlogom naj bi zagotovili osnovno raven univerzalne zaščite za vse obstoječe in prihodnje oblike zaposlitvenih razmerij. Tako bi bil vzpostavljen pravni okvir, s katerim bi zagotovili, da delavci tudi v novih oblikah zaposlitve niso brez zaščite in imajo nekatere minimalne pravice. Splošni cilj predloga je naslednji:

  • vsi delavci, tudi tisti v kratkoročnih in občasnih delovnih razmerjih, bodo imeli koristi od jasnih informacij o svojih delovnih pogojih in novih minimalnih standardih
  • delodajalci bodo imeli koristi zaradi vzdržnejše konkurence z večjo pravno varnostjo ter bolj motivirane in produktivne delovne sile, ki bo zaradi večje stabilnosti pogodb in lažjega ohranjanja zaposlitve bolj motivirana in produktivna
  • celotna družba bo imela koristi zaradi splošnega izboljšanja preglednosti na trgih dela





V številkah:

  • 20 odstotkov od 5 milijonov na novo ustvarjenih delovnih mest po letu 2014 predstavlja eno od novih oblik zaposlitve
  • leta 2016 je četrtina vseh pogodb o zaposlitvi predstavljala nestandardne oblike zaposlitve
  • v EU je približno 2 do 3 milijone delavcev z nestandardno zaposlitvijo

Zakaj je to potrebno?

Veljavna direktiva ne zajema vseh delavcev v EU, zato so nekateri delavci slabo zaščiteni. Številni delavci ne prejmejo pisne potrditve svojih delovnih pogojev ali niso pravočasno vnaprej obveščeni o tem, kdaj bodo delali. Ta revidirana direktiva bi lahko koristila vsaj 2 do 3 milijonom delavcev z nestandardno zaposlitvijo, saj jim bo omogočila boljše razumevanje delovnih pogojev in pravic na delu.

Delodajalci bodo imeli koristi zaradi vzdržnejše konkurence, večje pravne varnosti in splošnega izboljšanja preglednosti na trgih dela.

Delovno okolje se je spremenilo zaradi

  • večje prožnosti na trgu dela
  • demografskih sprememb delovno aktivnega prebivalstva
  • digitalizacije

Nove oblike zaposlovanja so bile sicer pomembno gonilo za ustvarjanje delovnih mest in rast trgov dela, vendar pa so ti trendi privedli tudi do nestabilnosti in vedno manjše predvidljivosti. Nepredvidljivost in nestabilnost dela ustvarjata nestabilne in nizke dohodke ter pomanjkanje zaščite, slabo zdravje in slabo ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem.

Povzročata tudi razdrobljenost na trgu dela znotraj EU, manjšo preglednost ter ovire za prosti pretok dela po EU.

Da bi posodobili pravni okvir, je Komisija predlagala revizijo veljavne direktive o pisni izjavi. Nova direktiva o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih bo nadomestila zadevno direktivo iz leta 1991.

Ključni pojmi

Nestandardne oblike zaposlitve: krovni termin za različne delovne ureditve, ki odstopajo od standardne zaposlitve. To so med drugim zaposlitev za določen čas, delo za krajši delovni čas in na zahtevo, delo prek agencij za zagotavljanje začasnega dela in druga delovna razmerja z več stranmi.

Podrobnosti

Splošni cilj predlagane direktive je izboljšati in uskladiti delovne pogoje. Specifični cilji se nanašajo na varstvo pravic delavcev in zagotavljanje večje preglednosti na trgu dela.

Predlog Komisije ima široko področje uporabe, da bi tako koristil delavcem v vseh oblikah zaposlitve, tudi tistim z najbolj prožnimi nestandardnimi oblikami zaposlitve in novimi oblikami dela, kot so:

  • delo v gospodinjstvu ali delo na podlagi vrednotnic
  • pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti – delodajalcu ni treba zagotoviti minimalnega števila delovnih ur
  • delo na poziv/po potrebi – brez predvidljivih določenih ur
  • delovno razmerje z več stranmi – delavci niso neposredno zaposleni pri podjetju, kjer opravljajo svoje storitve
  • delo prek platform – delo, ki poteka prek platforme in se izvaja ali vsaj zagotavlja prek spleta

S predlagano direktivo se spreminjajo obveznosti, na podlagi katerih je treba delavce pisno obvestiti o ključnih vidikih njihovega dela, kot so:

  • kraj opravljanja dela
  • vrsta dela
  • delovni čas
  • osebni prejemki

Druga jamstva so najdaljše trajanje poskusne dobe, možnost vzporedne zaposlitve in obveznost delodajalca, da delavce z zelo spremenljivimi urniki dela pravočasno vnaprej obvesti o njihovih delovnih časih.

Pravna opredelitev

„izboljšanje in harmonizacija življenjskih razmer in delovnih pogojev“člen 151 Pogodbe o delovanju Evropske unije

V Svetu

Komisija je predlog predstavila 21. decembra 2017, potem ko je bil novembra 2017 razglašen evropski steber socialnih pravic. Svet se je o svojem pogajalskem stališču, t. i. splošnem pristopu, dogovoril 21. junija 2018.

V stališču Sveta je predvidena možnost, da države članice iz zaščite na podlagi te direktive izvzamejo:

  • delavce, ki v referenčnem obdobju štirih tednov v povprečju ne delajo več kot pet ur tedensko
  • nekatere javne uslužbence, in sicer iz objektivnih razlogov, ki izhajajo iz specifične narave dolžnosti, ki jih morajo opravljati

Nekateri drugi elementi stališča Sveta vključujejo:

  • časovni okvir za zagotavljanje informacij – predlagano je, da bi bil rok za najpomembnejše informacije en teden, za ostale informacije pa en mesec
  • opredelitev nepredvidljivosti dela, iz katere izhaja pravica, da je delavec v razumnem roku vnaprej obveščen o delovnih nalogah, in sicer z uporabo koncepta „večinoma ali v celoti nepredvidljive razporeditve dela“ namesto tega, da je „urnik dela delavca v celoti ali večinoma spremenljiv“

Druge točke, v katerih Svet odstopa od predloga Komisije:

  • opredelitev delavca – Svet se ni strinjal, da bi bila vključena opredelitev pojma „delavec“ na ravni EU
  • pomorščaki in morski ribiči so bili izključeni iz uporabe nekaterih delov direktive, saj Svet meni, da ti niso prilagojeni specifični naravi tega sektorja, ki ga ureja sektorska zakonodaja

Po več trialogih sta romunsko predsedstvo Sveta in Evropski parlament 7. februarja 2019 dosegla začasni dogovor.

Predstavnice in predstavniki držav članic v Svetu EU so 15. februarja potrdili začasni dogovor o direktivi.

V prihodnji direktivi bo določena obveznost delodajalcev, da zagotovijo delavcem informacije o bistvenih vidikih delovnega razmerja. V skladu z dogovorom se ta direktiva uporablja za vse delavce, ki delajo več kot tri ure tedensko v obdobju štirih tednov. Nekatere skupine delavcev so lahko izključene iz uporabe nekaterih določb direktive.

Svet je direktivo sprejel 13. junija 2019. Veljati bo začela dvajseti dan po objavi v Uradnem listu EU. Države članice bodo nato imele na voljo tri leta, da sprejmejo potrebne zakonodajne ukrepe za uskladitev z direktivo.

Glej tudi

Področja