Socialne pravice v EU
EU usklajuje politike na področju zaposlovanja in socialnega vključevanja, da bi podprla socialne pravice v vseh državah članicah EU.
Angažiranost EU za socialna vprašanja
Politike zaposlovanja in socialnega vključevanja so v prvi vrsti v pristojnosti držav EU. To pomeni, da se nacionalne vlade odločajo o vprašanjih, kot so ureditev plač, pokojninski sistemi, upokojitvena starost in nadomestila za brezposelnost.
Vendar EU že dolgo podpira države članice z zakoni, sredstvi in instrumenti za boljše usklajevanje nacionalnih politik, spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite in boj proti socialni izključenosti.
V Svetu o teh vprašanjih razpravljajo ministri in ministrice v sestavi za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (Svet EPSCO).
Evropski steber socialnih pravic
EU je novembra 2017 vzpostavila evropski steber socialnih pravic, da bi prebivalcem in prebivalkam zagotovila nove in učinkovitejše pravice ter podprla pravične in dobro delujoče trge dela in sisteme socialnega varstva.
Steber temelji na 20 načelih in potrjuje zavezanost EU zagotavljanju boljših življenjskih in delovnih razmer po vsej EU. Zajema številne pobude, s katerimi državljanom in državljankam EU zagotavlja naslednje pravice:
- enake možnosti in dostop do trga dela
- poštene delovne pogoje
- ustrezno in trajnostno socialno zaščito
Voditelji in voditeljice EU so leta 2021 v Izjavi iz Porta ponovno potrdili svojo zavezo, da si bodo prizadevali za bolj socialno Evropo:
Evropa mora bolj kot kdaj koli prej biti celina blaginje in socialne kohezije. Ponovno potrjujemo našo zavezo, da si bomo prizadevali za socialno Evropo. Voditelji in voditeljice EU, Izjava iz Porta, 7. maj 2021
V ospredju delovna mesta, spretnosti in izobraževanje ter boj proti revščini in socialni izključenosti
Doseganje rezultatov v okviru evropskega stebra socialnih pravic je skupna politična zaveza in odgovornost evropskih institucij in držav članic EU. V skladu s svojimi pristojnostmi tudi regionalni in lokalni organi, socialni partnerji in civilna družba opravljajo svoj del nalog.
EU je leta 2021 sprejela akcijski načrt za evropski steber socialnih pravic, v katerem je podrobno opisano, kako namerava izvajati 20 načel stebra.
Voditelji in voditeljice EU so v Portu potrdili tri cilje EU, ki jih je treba doseči do leta 2030:
Prizadevanja za močnejšo socialno Evropo (Infografika)
Ključni ukrepi na področju zaposlovanja in socialne politike
Socialne pravice za Evropejce in Evropejke, ki delajo v tujini
Temeljna načela, kot je pravica delavcev do prostega gibanja v EU, so bila zapisana že v Rimsko pogodbo (1957). Da bi omogočili omenjeno mobilnost, so bile z leti sprejete dodatne določbe, kot so pravila za vzajemno priznavanje diplom, jamstva v zvezi z zdravljenjem v tujini in zaščitni ukrepi v zvezi z že pridobljenimi pokojninskimi pravicami.
Leta 2018 so države EU odobrile novo zakonodajo o napotitvi delavcev, da bi zagotovile enako plačilo za enako delo na enakem delovnem mestu.
Pravila EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti zagotavljajo, da ljudje ob selitvi v drugo državo EU ne izgubijo socialne varnosti. Svet je razpravljal o reviziji te zakonodaje, vendar še ni bil dosežen dogovor z Evropskim parlamentom, s katerim bi dosegli napredek pri pogajanjih.
Varna in prilagodljiva zaposlitev
Svet je leta 2022 sprejel priporočilo o pravičnem prehodu na podnebno nevtralnost. Vsebuje smernice za zagotavljanje podpore za kakovostno zaposlovanje ter se osredotoča na ukrepe na področju izobraževanja in usposabljanja.
Izobraževanje, usposabljanje in vseživljenjsko učenje
Svet je leta 2022 sprejel priporočilo o individualnih izobraževalnih računih. Njegov cilj je pomagati delovno sposobnim odraslim pri nadgrajevanju in prilagajanju njihovih znanj in spretnosti v okviru zelenega in digitalnega okolja.
- Priporočilo Sveta o individualnih izobraževalnih računih za okrepitev usposabljanja delovno sposobnih odraslih (sporočilo za javnost, 16. junij 2022)
- Priporočilo Sveta o individualnih učnih računih
Svet je sprejel tudi priporočilo za spodbujanje učenja za zeleni prehod in trajnostni razvoj. To je ključno, da bodo lahko učeči se vseh starosti pridobili znanja, s pomočjo katerih bodo lahko živeli bolj trajnostno, in spretnosti, ki so potrebne na spreminjajočem se trgu dela, ter ukrepali za trajnostno prihodnost.
Svet državam članicam priporoča, naj v podporo vseživljenjskemu učenju sprejmejo evropski pristop k mikrodokazilom, pri čemer gre zlasti za skupno opredelitev EU, standarde EU ter ključna načela za oblikovanje in izdajanje mikrodokazil.
Izboljšanje delovnih razmer
EU je sprejela pravila o delovnih pogojih, kot sta delovni čas ali delo s krajšim delovnim časom, ter zakonodajo za boj proti diskriminaciji na delovnem mestu ter za zagotavljanje zdravja in varnosti delavcev.
EU je določila pravila EU, ki spodbujajo ustrezne zakonsko določene minimalne plače v Evropi ter prispevajo k izboljšanju delovnih in življenjskih pogojev za zaposlene v Evropi.
EU je leta 2019 sprejela pravila, ki uvajajo nove minimalne pravice v zvezi s preglednostjo in predvidljivostjo delovnih pogojev. Ta pravila so namenjena zaščiti vseh delavcev v EU, vključno z najranljivejšimi zaposlenimi z netipičnimi pogodbami in nestandardnimi delovnimi mesti, kot so priložnostni delavci.
Svet se je junija 2024 dogovoril o pogajalskem stališču („splošni pristop“) glede nove direktive, katere namen je povečati učinkovitost zastopanja delavcev v velikih multinacionalnih podjetjih. Z direktivo o evropskem svetu delavcev se bo spremenila obstoječa direktiva o evropskih svetih delavcev, kar bo omogočilo njihovo lažje ustanavljanje, boljše financiranje in boljšo zaščito. Evropski sveti delavcev zastopajo evropske delavce v velikih multinacionalnih družbah, ki poslujejo v vsaj dveh državah EU ali Evropskega gospodarskega prostora (EGP). So glavni instrument za obveščanje zaposlenih in posvetovanje z njimi o načrtovanih odločitvah v zvezi z nadnacionalnimi vprašanji.
EU v odziv na vse večje izzive platformnega gospodarstva pripravlja nova pravila o platformnem delu.
EU želi tudi vsem delavcem in delavkam zagotoviti ustrezno ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Države EU so leta 2019 sprejele nova pravila za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih ter krepitev pravic staršev in oskrbovalcev.
Evropski organ za delo
Države EU so leta 2019 tudi odobrile načrte za ustanovitev Evropskega organa za delo, da bi zagotovile pravično in enostavno uporabo pravil EU o mobilnosti delovne sile in koordinaciji sistemov socialne varnosti.
Zdravje in varnost pri delu
Poleg tega države EU redno posodabljajo zakonodajo EU o zaščiti ljudi na delovnem mestu, na primer z določitvijo strožjih mejnih vrednosti za izpostavljenost škodljivim kemičnim snovem, na primer azbestu.
Vpliv azbesta na zdravje delavcev in delavk (Infografika)
Socialno vključevanje in enake možnosti
EU je sprejela tudi ukrepe za zagotavljanje enakosti in socialne vključenostiv družbi. Pogodbi določata pravico do enakosti žensk in moških ter načelo enakega plačila brez diskriminacije glede na spol.
EU ima pravila:
- za spodbujanje bolj uravnotežene zastopanosti moških in žensk v upravnih odborih družb, ki kotirajo na borzi
- o preglednost plačil
- v skladu s katerimi je diskriminacija ljudi na podlagi njihove rase ali etnične pripadnosti nezakonita
- o storitvah, dostopnih za invalide
Državljani EU so zaščiteni tudi pred diskriminacijo pri zaposlovanju in poklicih.
- Dostopnost proizvodov in storitev za invalide in starejše (ozadje)
- Uravnotežena zastopanost spolov v upravnih odborih družb (ozadje)
- Direktiva Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost
- Preglednost plačil v EU (ozadje)
EU se bori proti diskriminaciji Romov
EU podarja pomembnost enake udeležbe Romov v družbi. Države članice so se odločene učinkovito boriti proti diskriminaciji Romov in spodbujati njihovo vključevanje na najpomembnejših področjih, torej na področju izobraževanja, zaposlovanja, zdravja in stanovanj.
Svet je 12. marca 2021 sprejel priporočilo o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov. V priporočilu so med drugim ukrepi za:
- boj proti diskriminaciji na spletu in zunaj njega (med drugim proti nadlegovanju, anticiganizmu, stereotipnim predstavam, protiromski retoriki in sovražnemu govoru)
- zatiranje večplastne in strukturne diskriminacije Romov, predvsem žensk, otrok, LGBTI oseb in invalidnih oseb
- spodbujanje dejavnosti in kampanj ozaveščanja o večkulturnosti v šolah
- Svet ponovno potrdil, da je zavezan boju proti diskriminaciji Romov (sporočilo za javnost, 12. marec 2021)
- Priporočilo o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov
Organi za enakost
EU je za spodbujanje enakosti in preprečevanje diskriminacije določila, da morajo vse države članice ustanoviti nacionalne organe za enakost, ki bodo obravnavali primere diskriminacije na podlagi spola in rase ali narodnosti.
EU je maja 2024 sprejela nova pravila, namenjena izboljšanju učinkovitosti teh organov in zagotovitvi njihove neodvisnosti. Za organe za enakost so tako določene skupne minimalne zahteve na ravni EU na številnih ključnih področjih, vključno z:
- okrepljenimi pristojnostmi organov za enakost na področju boja proti diskriminaciji na podlagi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti in spolne usmerjenosti na področju zaposlovanja ter diskriminaciji na podlagi spola na področju socialne varnosti
- pravno zahtevo, da so organi za enakost neodvisni od zunanjega vplivanja
- pravno zahtevo, da se organom za enakost zagotovijo zadostni človeški, tehnični in finančni viri
- zahtevo, da se javne institucije posvetujejo z organi za enakost o zadevah, povezanih z diskriminacijo, in da morajo biti organi za enakost pooblaščeni za izvajanje dejavnosti za preprečevanje diskriminacije in spodbujanje enakega obravnavanja, na primer s spodbujanjem pozitivnih ukrepov in vključevanjem načela enakosti
- večjimi pooblastili za izvajanje preiskav in reševanje sporov v primerih diskriminacije v skladu z nacionalnim pravom in prakso
Boj proti revščini
EU je ustanovila tudi poseben sklad za evropsko pomoč najbolj ogroženim, da bi podprla nacionalne pobude za zagotavljanje hrane in/ali osnovne materialne pomoči najbolj ogroženim, skupaj s smernicami in podporo za pomoč ljudem pri premagovanju revščine.
Evropsko jamstvo za otroke
Svet je leta 2021 sprejel priporočilo o vzpostavitvi evropskega jamstva za otroke, namenjenega preprečevanju socialne izključenosti pomoči potrebnih otrok in boju proti njej.
Države članice so se trdno odločile, da bodo zagotavljale dostop do sklopa ključnih storitev, s tem pa prispevale k spoštovanju pravic otrok z bojem proti revščini otrok in spodbujanjem enakih možnosti.
Evropsko jamstvo za otroke: kakšno zaščito EU nudi otrokom (Infografika)
Zaposlovanje mladih
V zadnjih letih so bili sprejeti nekateri posebni ukrepi za preprečevanje neenakosti, zlasti za podporo mladim pri vstopu na trg dela.
Države EU so se v prizadevanjih za odpravo brezposelnosti mladih leta 2013 dogovorile o uvedbi jamstva za mlade. To je pobuda EU, na podlagi katere naj bi mlajšim od 25 let v štirih mesecih po tem, ko postanejo brezposelni ali prenehajo s formalnim izobraževanjem, zagotovili kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.
Pomoč brezposelnim
Med pandemijo covida-19 je EU vzpostavila začasni instrument za podporo delavcem in podjetjem, ki jih je prizadela kriza. Ta začasni podporni program, imenovan SURE, daje državam EU na voljo posojila pod ugodnimi pogoji, da lahko z njimi laže financirajo sheme skrajšanega delovnega časa in podobne ukrepe. Program naj bi državam EU pomagal zaščititi delovna mesta in delavce pred tveganjem brezposelnosti in izgubo dohodka zaradi negativnih gospodarskih in socialnih posledic pandemije.
Leta 2020 so se države EU dogovorile tudi o Evropskem skladu za prilagoditev globalizaciji. Ta instrument je bil vzpostavljen leta 2007 za podporo delavcem, razseljenim zaradi prestrukturiranja, na primer kadar velika podjetja prenehajo poslovati ali se proizvodnja preseli iz EU. Sklad zagotavlja podporo evropskim delavcem ter jim pomaga pri preusposabljanju, strokovnem izpopolnjevanju in iskanju nove zaposlitve.
Močne ženske – močna Evropa
Ob praznovanju mednarodnega dneva žena 8. marca smo zbrali osem navdihujočih zgodb osmih žensk, ki so imele pogum slediti svojim prepričanjem.
Čeprav so njihovi dosežki različni, vsaka na svoj način prispeva k pravičnejši in bolj vključujoči evropski družbi.
Mednarodni dan žena je tudi dobra priložnost, da se ozremo nazaj na pot, ki smo jo skupaj prehodili skozi desetletja, in naredimo pregled napredka v boju za pravice in enakost žensk.
Zadnja posodobitev: 4. februar 2025