Vojna Rusije proti Ukrajini: boj proti nekaznovanju

Zagotovitev odgovornosti Rusije

Od začetka vojne agresije Rusije proti Ukrajini je bilo v številnih verodostojnih poročilih dokumentirano, da so bila v Ukrajini zagrešena najhujša mednarodna kazniva dejanja in grozodejstva – kazniva dejanja, ki se nadaljujejo še danes.

Najhujša mednarodna kazniva dejanja in grozodejstva predstavljajo najhujše kršitve mednarodnega prava. Mednje sodijo zločini proti človeštvu, vojni zločini, genocid in kazniva dejanja agresije.

EU in njene države članice so trdno zavezane zagotoviti, da vsa ta huda grozodejstva, ki jih je Rusija zagrešila v Ukrajini in proti njej, ne ostanejo nekaznovana.

Vojni zločini, storjeni v Ukrajini

Da bi podprla pregon vojnih zločinov Rusije in njenih zločinov zoper človečnost, je EU sprejela več ukrepov, med drugim je marca 2022 zadevo v zvezi z vojnimi zločini Rusije v Ukrajini predložila Mednarodnemu kazenskemu sodišču in vzpostavila:

skupno preiskovalno skupino v okviru Eurojusta (marec 2022)
zbiranje podatkov o vojnih zločinih v okviru Europola (marec 2022)
svetovalno misijo EU v Ukrajini (april 2022)
zbirko podatkov o dokazih o kaznivih dejanjih pri Eurojustu (februar 2023)
projektno skupino v okviru Europola za pomoč pri identifikaciji osumljencev (september 2023)

Mednarodno kazensko sodišče

Marca 2022 so vse države članice EU skupaj z drugimi partnerskimi državami sklenile, da bodo situacijo v Ukrajini skupaj naznanile Mednarodnemu kazenskemu sodišču (MKS). Poleg tožilca Mednarodnega kazenskega sodišča je svojo preiskavo začelo tudi ukrajinsko generalno tožilstvo, organi več držav članic pa so začeli nacionalne preiskave.

EU je podprla zmogljivosti Mednarodnega kazenskega sodišča s 7,25 milijona EUR.

Domnevna kazniva dejanja, storjena v kontekstu razmer v Ukrajini (Mednarodno kazensko sodišče)

Eurojust

Agencija Evropske unije za pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah (Eurojust) je marca 2022 podprla ustanovitev skupne preiskovalne skupine za domnevna kazniva dejanja, storjena v Ukrajini. Preiskovalna skupina si prizadeva okrepiti pravosodno sodelovanje med pristojnimi organi, vključenimi v preiskovanje in pregon najhujših mednarodnih kaznivih dejanj na nacionalni in mednarodni ravni.

Trenutno jo sestavljajo pravosodni organi Ukrajine, Estonije, Latvije, Litve, Poljske, Romunije in Slovaške. Pri delu preiskovalne skupine sodelujejo tudi Eurojust, Europol in MKS.

Skupna preiskovalna skupina za domnevne zločine, storjene v Ukrajini (Eurojust)

Za podporo preiskovanju in pregonu najhujših mednarodnih kaznivih dejanj, storjenih v Ukrajini, je Svet maja 2022 sprejel nova pravila, s katerimi je Eurojust postal osrednje vozlišče za zbiranje, analizo in izmenjavo dokazov. V skladu s tem novim okvirom lahko Eurojust:

shranjuje in zavaruje dokaze v zvezi z vojnimi zločini, vključno s satelitskimi posnetki, fotografijami, videoposnetki, zvočnimi posnetki, profili DNK in prstnimi odtisi
obdeluje in analizira te dokaze ter jih posreduje ustreznim nacionalnim in mednarodnim organom

V zvezi s tem je Eurojust februarja 2023 vzpostavil zbirko podatkov o dokazih o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih. To prilagojeno orodje Eurojustu omogoča, da podpira nacionalne pravosodne organe pri prepoznavanju vzporednih preiskav in usklajevanju dokazov o najhujših mednarodnih kaznivih dejanjih, ki so lahko ključni za njihove preiskave.

Europol

Agencija Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) je marca 2022 začela zbirati ustrezne podatke o vojnih zločinih iz različnih virov (kazenski pregon, nevladne organizacije in odprti viri), da bi podprla preiskave in pregon grozodejstev, storjenih v Ukrajini.

Agencija je podprla tudi ustanovitev projektne skupine septembra 2023, ki naj bi z zbiranjem in analizo obveščevalnih podatkov iz javnih virov pomagala identificirati osumljence in njihovo vpletenost v najhujša mednarodna kazniva dejanja in grozodejstva, storjena v Ukrajini.

Genocid, hudodelstva zoper človečnost in vojni zločini (Europol)

Svetovalna misija EU v Ukrajini

Svet je aprila 2022 spremenil mandat svetovalne misije EU v Ukrajini (EUAM Ukraine), da bi lahko podprla prizadevanja za ugotavljanje odgovornosti. EUAM Ukraine zdaj ukrajinskim organom zagotavlja strateško svetovanje in usposabljanje na področju preiskovanja in pregona mednarodnih kaznivih dejanj.

EUAM Ukraine ukrajinskim oblastem poleg tega daruje sredstva in opremo, da bi olajšala njihova prizadevanja. Misija zagotavlja usklajevanje z MKS in Eurojustom, pa tudi z državami članicami, ki neposredno podpirajo preiskovanje in pregon mednarodnih kaznivih dejanj.

Kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini

Da bi podprla pregon kaznivega dejanja agresije, ki ga je zagrešila Rusija, je EU potrdila ustanovitev posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, in ustanovila mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije v Ukrajini.

Kaznivo dejanje agresije je kaznivo dejanje, ki ga stori politično in vojaško vodstvo države zoper suverenost, ozemeljsko celovitost ali politično neodvisnost druge države.

Med kazniva dejanja agresije sodijo invazija, vojaška okupacija, priključitev z uporabo sile, bombardiranje in blokada pristanišč. Ker Rusija ni pogodbenica Rimskega statuta MKS, to sodišče ni pristojno za sojenje v primeru njenega kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini.

Posebno sodišče, pristojno za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini

EU, Svet Evrope, Ukrajina in mednarodna koalicija držav so 9. maja 2025 potrdili ustanovitev posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.

EU se je 15. maja 2026 pridružila razširjenemu delnemu sporazumu posebnega sodišča, pristojnega za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini, tj. dokumentu, v katerem so določene institucionalne, finančne in upravne ureditve, vzpostavljene za to posebno sodišče. Na podlagi te odločitve bodo lahko sodelujoče države in organizacije ratificirale konvencijo, s katero bo uradno ustanovljeno posebno sodišče.EU finančno podpira ustanovitev posebnega sodišča z 10 milijoni EUR.

Sodišče, ustanovljeno v okviru Sveta Evrope, bo pristojno za preiskovanje, pregon in sojenje ruskim političnim in vojaškim voditeljem, odgovornim za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.

Mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini

Eurojust gosti mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini, ki je bil ustanovljen julija 2023.

Cilj centra je podpirati in usklajevati nacionalne preiskave kaznivega dejanja agresije, povezanega z vojno v Ukrajini, ter olajšati pripravo zadev za vsa prihodnja sojenja, vključno s tistimi pred posebnim sodiščem, pristojnim za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini.

Mednarodni center za pregon kaznivega dejanja agresije proti Ukrajini (Eurojust)

Plačilo povzročene škode

EU je zavezana zagotoviti, da Ukrajina in njeno prebivalstvo prejmejo polno odškodnino za škodo, ki jo je povzročila vojna agresija Rusije. V ta namen se je EU pridružila registru škode za Ukrajino in podpisala Konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino.

Register škode za Ukrajino

V registru škode za Ukrajino, vzpostavljenem maja 2023 v okviru Sveta Evrope, so evidentirani upravičeni zahtevki za odškodnino za škodo, izgubo ali poškodbe, ki so posledica vojne agresije Rusije proti Ukrajini. Register se je za prijave odprl aprila 2024.

Registru se je poleg Evropske unije pridružilo še 44 držav.

Register škode za Ukrajino (Svet Evrope)

Mednarodna komisija za odškodninske zahtevke za Ukrajino

EU je 16. decembra 2025 skupaj s 35 državami podpisala Konvencijo o ustanovitvi mednarodne komisije za odškodninske zahtevke za Ukrajino.

EU je 15. maja 2026 ratificirala konvencijo in postala ustanovna članica. Komisija za odškodninske zahtevke bo ustanovljena v okviru Sveta Evrope in bo začela delovati, ko bo zbranih 25 ratifikacij z zadostnimi finančnimi prispevki. EU podpira ustanovitev komisije za odškodninske zahtevke s prispevkom v višini do 1 milijona EUR.

Potem ko bo ustanovljena, bo mednarodna komisija za odškodninske zahtevke pregledovala in ocenjevala upravičene zahtevke ter odločala o njih, določila pa bo tudi znesek nadomestila za škodo, izgubo ali poškodbo, povzročeno z mednarodno nedopustnim ravnanjem Rusije v Ukrajini ali proti njej.