Prepoved diskriminacije
EU si s svojimi politikami in pobudami prizadeva za spodbujanje enakosti in preprečevanje diskriminacije v družbi.
Zakonodaja EU ščiti pred diskriminacijo
Zakonodaja EU prepoveduje diskriminacijo na podlagi več razlogov, med drugim na podlagi:
- spola
- rase ali etnične pripadnosti
- vere ali prepričanja
- invalidnosti
- starosti
- spolne usmerjenosti
Ti prepovedani razlogi za diskriminacijo so navedeni v členu 19 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
Nadaljnji razlogi so navedeni v členu 21 Listine EU o temeljnih pravicah, ki se nanaša na prepoved diskriminacije.
Rasna diskriminacija
V skladu s pravili EU je diskriminacija ljudi na podlagi njihove rase ali etnične pripadnosti nezakonita.
Direktiva Sveta z dne 29. junija 2000 o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na raso ali narodnost zagotavlja, da so posamezniki in posameznice zaščiteni pred tovrstno diskriminacijo na področjih, kot so zaposlovanje, izobraževanje ter dostop do blaga in storitev.
Evropska komisija je pripravila tudi akcijski načrt EU za boj proti rasizmu za obdobje 2020–2025, v katerem priznava, da je rasna diskriminacija še vedno pereče družbeno vprašanje.
V načrtu so opisani ukrepi za boj proti rasizmu in spodbujanje večje vključenosti.
Diskriminacija Romov
EU podarja pomembnost enake obravnave Romov in Rominj ter njihove enake udeležbe v družbi. Države članice so zavezane učinkovitemu boju proti diskriminaciji pripadnikov in pripadnic te manjšine ter spodbujanju njihovega vključevanja v družbo.
Svet je leta 2021 sprejel priporočilo o enakosti, vključevanju in udeležbi Romov.
Namen priporočila je okrepiti socialno vključevanje romske skupnosti in odpraviti ovire, s katerimi se soočajo na ključnih področjih, kot so izobraževanje, zaposlovanje, stanovanja in zdravstveno varstvo.
Diskriminacija na delovnem mestu
Svet je novembra 2000 vzpostavil splošni okvir za enako obravnavanje pri zaposlovanju in delu.
V skladu s to direktivo je diskriminacija na delovnem mestu na podlagi katerega koli prepovedanega razloga, tj. vere ali prepričanja, spolne usmerjenosti, invalidnosti ali starosti, prepovedana v vseh vidikih zaposlovanja, vključno z zaposlovanjem, napredovanjem, delovnimi pogoji in plačilom.
Teh pet razlogov za diskriminacijo je skupaj z diskriminacijo na podlagi spola izrecno vključeno v Lizbonsko pogodbo, kar EU pooblašča, da sprejme ukrepe za preprečevanje take diskriminacije.
-
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Enako obravnavanje moških in žensk
EU je sprejela tudi ukrepe za zagotovitev enakega obravnavanja moških in žensk na delovnem mestu ter pri dostopu do blaga in storitev.
Na delovnem mestu
EU je leta 2006 sprejela zakonodajo, ki zagotavlja, da so moški in ženske upravičeni do enakega obravnavanja na delovnem mestu, vključno z:
- enakim plačilom za enako delo
- zaščito pred spolnim nadlegovanjem
- pravico do porodniškega in očetovskega dopusta
- dostopom do usposabljanja in napredovanja brez spolne pristranskosti
Za dosego tega cilja je EU sprejela tudi zakone za zmanjšanje plačne vrzeli med spoloma in spodbujanje dostopa žensk do vodstvenih položajev.
Enakost spolov
Dostop do blaga in storitev
Diskriminacija na podlagi spola je prepovedana tudi pri dostopu do blaga in storitev, med drugim pri določanju cen blaga in storitev, s čimer se zagotavlja enaka obravnava moških in žensk na področjih, kot so:
- zdravstvena oskrba
- nastanitev
- bančne storitve
V skladu z zakonodajo morajo države članice od podjetij zahtevati, da prenehajo s praksami, ki povzročajo neenako obravnavo, zlasti z določanjem cen na podlagi spola, da bi zaščitile potrošnike in ponudnike storitev.
Diskriminacija invalidov
EU in njene države članice si prizadevajo, da bi vsem invalidom in invalidkam zagotovile, da:
- uživajo svoje pravice, tudi pravico do prostega gibanja
- se lahko polno udejstvujejo v družbi in gospodarstvu
- niso diskriminirani
Glavni dosežki
Čeprav ovire še vedno obstajajo, je EU z različnimi zakonodajnimi ukrepi in pobudami dosegla napredek pri izboljšanju dostopnosti in vključenosti invalidov in invalidk.
EU je določila zahteve glede dostopnosti za nekatere proizvode in storitve ter invalidom in invalidkam zagotovila boljši dostop do blaga, storitev in javnih prostorov.
Spletišča in mobilne aplikacije organov javnega sektorja morajo biti dostopni invalidom in invalidkam, s čimer se krepita digitalna vključenost in enak dostop do spletnih javnih storitev.
Evropska kartica ugodnosti za invalide je dokazilo o statusu invalidnosti, veljavno kjer koli v EU, ki invalidom in invalidkam omogoča dostop do enakih posebnih pogojev, kot jih imajo prebivalci in prebivalke države, ki jo obiščejo.
Organi za enakost
EU je ustanovila organe za enakost za spodbujanje enakega obravnavanja in nediskriminacije v državah članicah.
To so neodvisne agencije, katerih naloga je varstvo pravic posameznikov in posameznic ter zagotavljanje skladnosti s protidiskriminacijsko zakonodajo.
Med njihovimi ključnimi nalogami so:
- zagotavljanje neodvisne podpore in svetovanja žrtvam diskriminacije
- izvajanje anket in raziskav za oceno razširjenosti diskriminacije
- objavljanje poročil in priprava političnih priporočil o tem, kako izboljšati enakost
- ozaveščanje javnosti o pravicah, povezanih z enakostjo in nediskriminacijo
Svet je leta 2024 sprejel direktivi, ki krepita vlogo organov za enakost z določitvijo minimalnih standardov na ravni EU na področjih, kot so pristojnosti, viri in neodvisnost od zunanjih vplivov.
Glej tudi
Zadnja posodobitev: 30. julij 2025