Preglednost plačil v EU

Kako lahko pravila EU o preglednosti plačil koristijo državljanom in državljankam EU?

Svet je 24. aprila 2023 sprejel nova pravila o preglednosti plačil.

Ta direktiva EU naj bi prispevala k boju proti diskriminaciji pri plačilu in pomagala odpraviti plačno vrzel med spoloma v EU.

V skladu z novimi pravili bodo podjetja iz EU morala razkriti informacijeo plačah in ukrepati, če bo njihova plačna vrzel med spoloma večja od 5 %.

Direktiva vključuje tudi določbe o odškodnini za žrtve diskriminacije pri plačilu in kaznih, vključno z globami, za delodajalce, ki kršijo pravila.

Nova pravila o preglednosti plačil naj bi pomagala odpraviti diskriminacijo pri plačilu na delovnem mestu in prispevala k odpravi plačne vrzeli med spoloma.

Preglednost plačil lahko z nizom zavezujočih ukrepov prispeva k opolnomočenju zaposlenih, da bodo lažje uveljavljali svojo pravico do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti za moške in ženske.

Ugotovljeno je bilo, da je slaba preglednost plačil ena od glavnih ovir za odpravo plačne vrzeli med spoloma, ki je še vedno približno 11 %, kar pomeni, da ženske za enako delo ali delo enake vrednosti v povprečju zaslužijo 11 % manj na uro kot moški (podatki Eurostata iz leta 2024).

Plačna vrzel dolgoročno vpliva na kakovost življenja žensk, na tveganje, da bodo izpostavljene revščini, in na vztrajno pokojninsko vrzel, ki v EU dosega okoli 25 % (podatki Eurostata iz leta 2024).

Zaradi pandemije COVID-19 ter njenih gospodarskih in socialnih posledic je to vprašanje še bolj pereče: pandemija je dodatno izpostavila dolgotrajne izzive, povezane z udeležbo žensk na trgu dela, saj so ženske v tem obdobju prevzele večji delež obveznosti oskrbe.

Kako naj bi nova pravila EU izboljšala preglednost plačil in izvrševanje?

Dostop do informacij

Nova pravila bodo določala obveznost delodajalcev, da iskalce zaposlitve obvestijo o začetni plači ali razponu plačila za oglaševana delovna mesta, bodisi v obvestilu o prostem delovnem mestu bodisi pred razgovorom.

Delodajalci prav tako ne bodo smeli vprašati kandidatov o njihovih plačilih v prejšnjih delovnih razmerjih.

Ko bodo delavci in delavke začeli delati, bodo imeli pravico, da od svojih delodajalcev pridobijo informacije o:

• povprečnih ravneh plačil, razčlenjenih po spolu, za kategorije zaposlenih, ki opravljajo enako delo ali delo enake vrednosti
• merilih za določanje plače in poklicnega napredovanja, ki morajo biti objektivna in nevtralna glede na spol

Obveznost poročanja

Podjetja z več kot 250 zaposlenimi bodo morala pristojnemu nacionalnemu organu letno poročati o razliki v plačilu med spoloma v svoji organizaciji.

Manjše organizacije bodo morale o tem poročati vsaka tri leta, za tiste z manj kot 100 zaposlenimi pa ta obveznost ne bo veljala.

Če bo iz poročila razvidno, da je plačna vrzel med spoloma večja od 5 % in tega ni mogoče upravičiti z objektivnimi spolno nevtralnimi merili, bodo morala podjetja ukrepati tako, da bodo v sodelovanju s predstavniki delavcev izvedle skupno oceno plačil.

Dostop do sodišč

V skladu z novo direktivo lahko delavci in delavke, ki so bili žrtve diskriminacije pri plačilu zaradi spola, prejmejo odškodnino, vključno s popolno izterjavo zapadlih plačil in s tem povezanih dodatkov ali plačil v naravi.

Čeprav dokazno breme v primerih diskriminacije pri plačilu običajno nosi zaposleni, bo moral zdaj delodajalec dokazati, da ni kršil pravil EU o enakem plačilu in preglednosti plačil. Kazni za kršitve morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne ter bodo vključevale globe.

Širitev področja uporabe

Presečna diskriminacija (kombinacija več oblik neenakosti ali prikrajšanosti, kot sta spol in etnična pripadnost ali seksualnost) je prvič vključena v področje uporabe novih pravil. Direktiva vsebuje tudi določbe, ki zagotavljajo, da se upoštevajo potrebe invalidnih delavcev in delavk.

Kako nova pravila obravnavajo vprašanje diskriminacije?

Preglednost plačil bi morala delavcem in delavkam omogočiti, da odkrijejo in izpodbijajo morebitno diskriminacijo med ženskami in moškimi.

Spolna pristranskost v plačnih sistemih in razvrstitvi delovnih mest s tem, da dela žensk in moških ne vrednotijo enako in na spolno nevtralen način, je zelo pogosta.

Ker je taka pristranskost pogosto nezavedna, lahko preglednost plačil prispeva k ozaveščanju delodajalcev in jim pomaga odkriti diskriminatorne razlike v plačilu zaradi spola, ki jih ni mogoče pojasniti z upoštevnimi diskrecijskimi dejavniki in ki so pogosto nenamerne.

Ozadje in časovnica

Pravica žensk in moških do enakega plačila za enako delo ali delo enake vrednosti je zapisana v členu 157 PDEU in Direktivi 2006/54/ES o enakem plačilu.

Kljub temu izvajanje in izvrševanje tega načela že dolgo predstavljata izziv. To je deloma zato, ker diskriminacija pri plačilu pogosto ni odkrita zaradi pomanjkanja preglednosti plačil, kar pomeni, da žrtve ne morejo vložiti zahtevkov.

Preglednost plačil med spoloma je bila kot ključna prednostna naloga vključena v strategijo EU za enakost spolov za obdobje 2020–2025. Evropska komisija je 4. marca 2021 predstavila predlog direktive o preglednosti plačil.

Glavni cilji predloga so:

• opolnomočiti delavce in delavke, da bodo uveljavljali svojo pravico do enakega plačila, z nizom zavezujočih ukrepov za preglednost plačil (pred zaposlitvijo in po njej)
• povečati preglednost plačnih sistemov
• izboljšati ozaveščenost javnosti o ustreznih pravnih konceptih
• okrepiti izvrševanje pravic in obveznosti v zvezi z enakim plačilom za ženske in moške

Predlog je bil odgovor na poziv Sveta iz junija 2019, naj se razvijejo konkretni ukrepi za povečanje preglednosti plačil, in večkratne pozive k okrepitvi ukrepov na tem področju.

• Preglednost plačil: Komisija predlaga ukrepe za zagotovitev enakega plačila za enako delo (sporočilo za javnost Evropske komisije, 4. marec 2021)
• Ukrepi EU za enako plačilo (Evropska komisija)

Stališče Sveta

Svet je decembra 2021 sprejel stališče (splošni pristop) glede direktive.

Med razpravami v Svetu je bilo izpostavljenih več vprašanj:

• sorazmernost in poseganje v nacionalne sisteme
• povečanje finančnega in upravnega bremena za delodajalce (zlasti mikro in male delodajalce)
• kandidati in kandidatke za zaposlitev
• pravna sredstva ter uveljavljanje pravic in obveznosti v zvezi z načelom enakega plačila

Sorazmernost in poseganje v nacionalne sisteme

Med razpravami v Svetu je bilo veliko pozornosti namenjene obravnavi pomislekov v zvezi s sorazmernostjo predlaganih rešitev. Zaradi pojasnitve, da predlog ne bi smel posegati v nacionalne modele trga dela, je bilo spremenjenih več določb.

V končnem stališču Sveta sta upoštevani vloga socialnih partnerjev in avtonomija socialnega dialoga. Poleg tega je bilo na novo opredeljenih ali dodatno pojasnjenih več ključnih konceptov predloga, da bi odpravili morebitne dvome glede razumevanja terminologije in zagotovili enotno uporabo direktive.

Povečanje finančnega in upravnega bremena za delodajalce (zlasti mikro in male delodajalce)

Izražena je bila zaskrbljenost zaradi pričakovanega upravnega in finančnega bremena za delodajalce pri izvajanju obveznosti glede preglednosti plačil.

Razprave so tekle predvsem o tem, ali naj bi mikro, mala in srednja podjetja izvzeli iz nekaterih obveznosti, ker naj bi bile obveznosti sporočanja podatkov v njihovem primeru prekomerne. Predsedstvo je v kompromisnem predlogu ohranilo prag 250 zaposlenih in element sporočanja podatkov. Vendar je uvedlo več izjem za mikro in male delodajalce ter pojasnilo merila, ki jih je treba uporabiti pri uporabi koncepta dela enake vrednosti.

Kandidati in kandidatke za zaposlitev

Ni bilo jasno, ali predlog zajema tudi kandidate in kandidatke za zaposlitev (za razliko od zaposlenih). V končnem kompromisnem besedilu je pojasnjeno, da se zaradi preglednosti plačil pred zaposlitvijo direktiva uporablja tudi za osebe, ki se prijavijo na delovno mesto.

Pravna sredstva ter uveljavljanje pravic in obveznosti v zvezi z načelom enakega plačila

Države članice so izrazile zaskrbljenost, ker naj bi bile določbe preveč podrobne in bi posegale v nacionalne pravosodne sisteme. Končno stališče Sveta državam članicam omogoča večjo prožnost, hkrati pa ohranja glavne elemente, potrebne za učinkovito uporabo načela enakega plačila.

Upošteva tudi različne modele trga dela in vlogo socialnih partnerjev. Vključuje izjeme in odstopanja za mikro in male delodajalce, da bi se čim bolj zmanjšal finančni in upravni učinek posameznih določb. Poleg tega državam članicam omogoča večjo prožnost pri izvrševanju predloga.

Pogajanja z Evropskim parlamentom

Evropski parlament in Svet sta pod vodstvom češkega predsedstva 15. decembra 2022 dosegla politični dogovor. Evropski parlament je direktivo sprejel na plenarnem zasedanju 30. marca 2023.

• Svet in Evropski parlament dosegla začasni dogovor o odpravi plačne vrzeli med spoloma (sporočilo za javnost, 15. december 2022)

Sprejetje v Svetu

Svet je novo direktivo o preglednosti plačil sprejel 24. aprila 2023.

• Razlika v plačilu med spoloma: Svet sprejel nova pravila o preglednosti plačil (sporočilo za javnost, 24. april 2023)

Začetek veljavnosti

Direktiva o preglednosti plačil bo začela veljati po objavi v Uradnem listu EU. Države EU bodo nato imele na voljo do tri leta, da direktivo „prenesejo“ s prilagoditvijo svoje nacionalne zakonodaje novim pravilom.

Angažiranost EU za socialna vprašanja

Politike zaposlovanja in socialnega vključevanja so v prvi vrsti v pristojnosti držav EU. To pomeni, da nacionalne vlade odločajo o vprašanjih, kot so ureditev plač, pokojninski sistemi, upokojitvena starost in nadomestila za brezposelnost.

Direktiva o preglednosti plačil spada v okvir prizadevanj, s katerimi EU podpira države članice z zakoni, sredstvi in instrumenti za boljše usklajevanje nacionalnih politik, spodbujanje zaposlovanja, izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, zagotavljanje ustrezne socialne zaščite in boj proti socialni izključenosti.

• Socialne pravice v EU (ozadje)

Glej tudi