Varstvo delavcev in delavk: zdravje in varnost pri delu
Zakonodaja EU določa minimalne standarde za zdravje in varnost pri delu ter ščiti delavce in delavke pred izpostavljenostjo nevarnim snovem, kot je azbest.
Minimalni standardi za zdravje in varnost pri delu
Za boljšo zaščito delavcev in delavk v EU pred nesrečami in boleznimi, povezanimi z delom, je EU sprejela zakonodajo, ki zagotavlja minimalne varnostne in zdravstvene zahteve, ki veljajo za zasebne in javne delodajalce po vsej EU.
EU pri zaščiti delavcev in delavk upošteva tehnično varnost, pa tudi splošno spodbujanje dobrega počutja, tudi pri organizaciji dela, delovnih pogojih, socialnih odnosih in vplivu dejavnikov, povezanih z delovnim okoljem.
EU je leta 1989 sprejela okvirno Direktivo o zdravju in varnosti pri delu. S to direktivo je EU uvedla obveznost za delodajalce, da sprejmejo ustrezne preventivne ukrepe za varnejše in bolj zdravo delo ter delavcem zagotovijo informacije in usposabljanje za spodbujanje zdravja in varnosti pri delu.
Nevarne kemične snovi pri delu
Rak je najpogostejši vzrok smrti, povezanih z delom, v EU, saj vsako leto povzroči 52 % smrti (podatki: Mednarodna organizacija dela, 2017).
Delavci in delavke v naslednjih sektorjih so najbolj izpostavljeni tveganju za nastanek poklicnega raka:
- gradbeništvo
- avtomobilska, tekstilna, lesnopredelovalna in pohištvena industrija
- kemična proizvodnja
- proizvodnja živil
- zdravstveno varstvo
EU je skozi leta sprejela pravila za zaščito delavcev in delavk v zvezi s posebnimi vidiki dela ali nevarnostmi. EU ima na primer pravila o omejevanju škodljivih snovi na delovnem mestu, da bi delavce in delavke zaščitila pred tveganji, povezanimi z izpostavljenostjo:
- rakotvornim in mutagenim snovem (vključno z reprotoksičnimi snovmi, tj. kemikalijami, ki lahko vplivajo na človeški reproduktivni sistem)
- svincu
- azbestu
Zakonodaja EU o zaščiti delavcev in delavk pred nevarnimi snovmi se redno posodablja, pri čemer se mejne vrednosti izpostavljenosti prilagajajo najnovejšim znanstvenim dognanjem in tehničnim podatkom.
Direktiva o rakotvornih in mutagenih snoveh je bila od prvega sprejetja leta 2004 večkrat pregledana in zdaj vključuje 28 rakotvornih snovi.
Nova pravila za večjo zaščito delavcev in delavk
Ministri in ministrice EU za zaposlovanje so 1. decembra 2025 naredili korak naprej pri preprečevanju z delom povezanih zdravstvenih težav in zaščiti delavcev in delavk pred izpostavljenostjo škodljivim snovem, ki lahko povzročijo hude bolezni, kot so rak in razvojne motnje.
Svet se je dogovoril o stališču glede šeste revizije direktive o rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh. Namen te revizije je posodobiti pravila o izpostavljenosti nevarnim snovem na delovnem mestu v skladu z najnovejšim znanstvenim razvojem.
Po pričakovanjih naj bi z revizijo v naslednjih 40 letih preprečili približno 1700 primerov pljučnega raka in 19 000 drugih bolezni.
Svet je še izboljšal posodobljena pravila: dodal je mejno vrednost za poklicno izpostavljenost izoprenu v skladu s priporočili Evropske agencije za kemikalije.
Ko bo Evropski parlament oblikoval svoje stališče, bosta instituciji začeli pogajanja za dogovor o končnem besedilu.
Preprečevanje raka v EU
Boj proti raku je ena od glavnih prednostnih nalog Evropske unije na področju zdravja.
Poleg neposrednih posledic za zdravje in dobro počutje posameznikov je rak breme tudi za zdravstveno varstvo in socialne sisteme, javne proračune ter produktivnost in rast gospodarstva, s tem pa tudi za zdravo delovno silo.
V zvezi s tem so presejalni pregledi za odkrivanje raka bistveni za ohranjanje zdravega prebivalstva in delovne sile. Svet je leta 2003 odobril priporočilo o presejalnih pregledih za odkrivanje raka, ki spodbuja države EU k izvajanju programov presejalnih pregledov, ki temeljijo na prebivalstvu in zagotavljajo kakovost. Ministri in ministrice EU po poročilu o izvajanju priporočila in najnovejših znanstvenih podatkih razpravljajo o posodobitvi priporočila, da bi zagotovili, da bo v presejalne preglede za odkrivanje raka vključenih še več ljudi.
Azbest
Azbest je nevarna rakotvorna snov. Evropska unija je njegovo uporabo prepovedala leta 2005, vendar je še vedno prisoten v starejših stavbah in infrastrukturi. Zaradi svoje mineralne sestave so ga v preteklosti pogosto uporabljali za ojačanje gradbenih materialov in izboljšanje njihove protipožarne odpornosti.
Azbest povzroča hude bolezni, kot je rak, z zelo nizkimi stopnjami preživetja. Samo v letu 2019 je zahteval več kot 70 000 življenj v EU. Zmanjšanje stika z azbestom je ključno za zaščito zdravja in življenja delavcev in delavk.
Nova zakonodaja EU izboljšuje varstvo delavcev in delavk z znižanjem mejne vrednosti izpostavljenosti azbestu pri delu in posodobitvijo načina merjenja azbesta.
Nižje mejne vrednosti izpostavljenosti azbestu
Nova pravila za desetkrat znižujejo najvišjo mejno vrednost azbesta, ki ji je lahko izpostavljen delavec ali delavka (od trenutne najvišje koncentracije v zraku 0,1 vlakna azbesta na cm³ na 0,01 vlakna na cm³).
Natančnejša tehnologija za zaznavanje
Po največ šestletnem prehodnem obdobju bo treba ravni azbesta odkrivati s sodobnejšo in natančnejšo tehnologijo, ki lahko zazna vlakna, in sicer elektronsko mikroskopijo. Nova pravila vključujejo tudi nove varnostne zahteve za zanesljivejšo zaščito delavcev in delavk, kot sta pridobitev posebnih dovoljenj za odstranjevanje azbesta in preverjanje prisotnosti azbesta v starejših stavbah pred začetkom rušenja ali vzdrževalnih del.
Nova mejna vrednost izpostavljenosti azbestu naj bi znatno zmanjšala tveganje, da bi delavci in delavke zboleli za boleznimi, povezanimi z azbestom, vključno z rakom. To je še toliko bolj pomembno glede na cilj EU o spodbujanju energetske prenove v EU, v okviru katere bi lahko do leta 2030 prenovili do 35 milijonov stavb.
- Azbest: Svet in Parlament dosegla dogovor o novih pravilih za zaščito delavcev in delavk (sporočilo za javnost, 27. junij 2023)
- Zaščita pred azbestom pri delu: Svet glasoval za zmanjšanje mejnih vrednosti izpostavljenosti (sporočilo za javnost, 23. oktober 2023)
Odstranjevanje azbesta
V okviru prizadevanj za zmanjšanje tveganja izpostavljenosti azbestu se je Svet oktobra 2022 dogovoril tudi o skupnem stališču glede predlagane revizije pravil EU o energetski učinkovitosti stavb. V tem predlogu se spodbujajo temeljite prenove stavb, ki so opredeljene kot odlična priložnost za reševanje vprašanja odstranjevanja azbesta.
Vpliv azbesta na zdravje delavcev in delavk (Infografika)
Svinec in diizocianati
Znano je, da daljša izpostavljenost svincu vpliva na reproduktivne funkcije in razvoj ploda ter škoduje živčevju, ledvicam, srcu in krvi. Zato v EU od leta 1982 veljajo pravila za omejitev poklicne izpostavljenosti svincu.
Svet je 26. februarja 2024 sprejel direktivo, s katero je ponovno preučil mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost svincu in njegovim anorganskim spojinam, in sicer so zdaj te vrednosti kar petkrat nižje.
Zakonodaja določa tudi mejne vrednosti za diizocianate, tj. skupino škodljivih snovi, ki jim je trenutno izpostavljenih 4,2 milijona delavcev in ki lahko povzročijo astmo in kožne bolezni.
Svinec
Z novimi pravili se mejna vrednost za poklicno izpostavljenost svincu znižuje z 0,15 mg/m³ na 0,03 mg/m³, biološka mejna vrednost za svinec pa s 70 µg/100 ml na 15 µg/100 ml.
Diizocianati
Z novimi pravili se sploh prvič določi skupna mejna vrednost za poklicno izpostavljenost diizocianatom.
Mejna vrednost je določena na 6 µg NCO/m³. To je enako najvišji koncentraciji v zraku, ki ga delavec oziroma delavka vdihava med osemurnim delovnikom. Mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost se določi na 12 µg NCO/m³, kar je enako povprečni izpostavljenosti v obdobju 15 minut.
Prehodno obdobje
Svet in Evropski parlament sta se dogovorila tudi o prehodnem obdobju za novo biološko mejno vrednost za svinec, da se državam članicam zagotovi dovolj časa za učinkovito posodobitev proizvodnih procesov ter izvajanje potrebnih preventivnih in zaščitnih ukrepov. Nove mejne vrednosti bodo začele veljati 31. decembra 2028.
Zdravstvena politika EU
Države članice EU so pristojne za organizacijo in zagotavljanje zdravstvenih storitev in zdravstvene oskrbe. Vloga EU v zdravstveni politiki zato dopolnjuje nacionalne politike.
Cilj sodelovanja v EU sta promocija zdravja ter boj proti nalezljivim in nenalezljivim boleznim, kot je rak. Namenjeno je tudi reševanju skupnih zdravstvenih izzivov, ki so na primer posledica odpornosti proti antimikrobikom, dejavnikov v okolju ali življenjskega sloga.
EU je pristojna za sprejemanje zakonodaje na področju zdravja in varnosti pri delu v skladu s členom 153 PDEU, ki dopolnjuje in podpira nacionalno zakonodajo. V Svetu o teh vprašanjih razpravljajo ministri in ministrice v sestavi za zaposlovanje, socialno politiko, zdravje in varstvo potrošnikov (Svet EPSCO).
Zadnja posodobitev: 24. junij 2026