"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za pravosodje in notranje zadeve, 9. in 10. december 2021
Glavni rezultati
Notranje zadeve, 9. december
Hibridne grožnje in migracijski izzivi
Ministri in ministrice so obravnavali vprašanji hibridnih napadov in tihotapljenja migrantov. Osredotočili so se zlasti na učinkovitost sedanjih orodij pri odzivanju na te pojave in na orodja, ki so potrebna, da bi bili bolje pripravljeni za prihodnost.
Že nekaj mesecev smo priča novi razsežnosti migracijskega izziva, in sicer hibridnemu napadu beloruskega režima. Hkrati na naši zunanji meji obstajajo številni drugi migracijski izzivi, ki niso nič manj pereči. Danes smo imeli odprto razpravo o morebitnih nadaljnjih ukrepih za izboljšanje varovanja naših zunanjih meja in preprečevanje izgube življenj.
Aleš Hojs, slovenski minister za notranje zadeve
Ministri in ministrice so preučili, katere dodatne ukrepe bi lahko EU sprejela na notranjem področju, da bi se odzvala na uporabo migracij kot hibridne grožnje in preprečila podobne poskuse v prihodnosti. Razpravljali so o ukrepih, ki bi jih bilo treba prednostno sprejeti, da bi učinkovito preprečili sekundarna gibanja v EU in razbili poslovni model tihotapcev. Ob upoštevanju prizadevanj, ki so bila v zadnjih mesecih namenjena okrepitvi zunanje razsežnosti migracij, so razpravljali tudi o tem, katere druge elemente bi bilo treba prednostno obravnavati na ravni EU.
Ministri in ministrice so med kosilom razpravljali o trajnostnih rešitvah v zvezi s paktom o migracijah in azilu.
Next Generation EU: vdiranje organiziranega kriminala
Ministri in ministrice so razpravljali o sredstvih za okrevanje iz instrumenta Next Generation EU ter o tem, kako bi lahko najbolje preprečili vdiranje organiziranega kriminala v zakonite strukture in postopke.
Ne moremo si privoščiti, da bi se z davkoplačevalskim denarjem podpirale dejavnosti organiziranega kriminala ali da bi se naše zakonite strukture in postopki izrabljali za prikrivanje kriminalnih dejavnosti. Ministri in ministrice so danes poudarili, kako pomembno je, da imamo dobro predstavo o grožnji, s katero se soočamo, in da proti njej skupaj ukrepamo.
Aleš Hojs, slovenski minister za notranje zadeve
Ministri in ministrice so poudarili pomen uporabe različnih orodij in usklajenega pristopa EU, da bi preprečili in zatrli vdiranje organiziranega kriminala v zakonite strukture. Izpostavili so tudi, da morajo države članice ocenjevati različne kazalnike in izmenjevati informacije o ranljivosti zakonitih struktur. Države članice in ustrezne agencije na področju pravosodja in notranjih zadev bi morale imeti tudi boljši pregled nad obveščevalnimi podatki.
Komisija je ministre in ministrice seznanila z novimi predlogi, povezanimi s Prümskim okvirom, sodelovanjem na področju kazenskega pregona in izmenjavo informacij. Delo v zvezi s temi predlogi se bo nadaljevalo na tehnični ravni v okviru Sveta.
Odpornost kritičnih subjektov
Ministri in ministrice so se seznanili z dogovorom o splošnem pristopu, ki so ga včeraj dosegli veleposlaniki in veleposlanice in ki naj bi ga Svet uradno sprejel 20. decembra.
Izboljšanje odpornosti naše kritične infrastrukture je ključno za varnost in blaginjo naših družb. Spremembe v našem varnostnem okolju, kot so sedanja pandemija COVID-19, hibridne grožnje in ekstremni vremenski pojavi, kažejo, da moramo storiti več, da bi bili skupaj pripravljeni na prihodnje izzive. Včerajšnji dogovor veleposlanikov in veleposlanic, za katerega pričakujem, da ga bo Svet kmalu uradno sprejel, je pomemben korak v tej smeri.
Aleš Hojs, slovenski minister za notranje zadeve
Namen osnutka direktive o odpornosti kritičnih subjektov je zagotoviti, da bodo ti subjekti pripravljeni preprečevati naravne nesreče, terorizem ali izredne zdravstvene razmere, kot je COVID-19, ter da bodo odporni nanje in zmožni okrevati po njih. Osnutek mandata Sveta zajema subjekte v devetih sektorjih: energetiki, prometu, bančništvu, infrastrukturi finančnih trgov, zdravju, pitni vodi, odpadni vodi, digitalni infrastrukturi in vesolju.
V skladu s predlaganimi novimi pravili bi morali kritični subjekti o incidentih, ki povzročajo motnje, poročati nacionalnim organom, države članice EU pa bi morale določiti kritične subjekte, izvajati nacionalne ocene tveganja in imeti strategijo za zagotavljanje odpornosti takih subjektov.
Ko bo Svet uradno sprejel splošni pristop, se bodo lahko začela pogajanja z Evropskim parlamentom.
EU pripravlja nova pravila, da bo kritična infrastruktura odpornejša in vzdržnejša ter da bo bolje prestajala pretrese.
Uporaba schengenskega pravnega reda na Hrvaškem
Svet je danes sklenil, da Hrvaška izpolnjuje potrebne pogoje za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda. To preverjanje, ali je Hrvaška izpolnila potrebne pogoje za uporabo vseh delov schengenskega pravnega reda, je predpogoj za to, da lahko Svet sprejme sklep, s katerim se omogoči odprava kontrol na notranjih mejah.
Schengenski ocenjevalni in spremljevalni mehanizem
Ministri in ministrice so ocenili napredek pri predlagani uredbi Sveta o schengenskem ocenjevalnem in spremljevalnem mehanizmu. Razprave se bodo zdaj nadaljevale na tehnični ravni v okviru Sveta.
Cilj tega predloga je izboljšati prilagodljivost schengenskega območja na zdajšnje in prihodnje izzive. To naj bi dosegli s povečanjem strateške osredotočenosti tega mehanizma, skrajšanjem in poenostavitvijo postopkov ocenjevanja in spremljanja, okrepitvijo preverjanja spoštovanja temeljnih pravic pri izvajanju schengenskega pravnega reda ter optimizacijo sodelovanja vseh državnih akterjev in akterjev EU.
Izvajanje interoperabilnosti
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o izvajanju interoperabilnosti. Na podlagi ocene agencije eu-LISA in Evropske komisije so se dogovorili o revidiranem časovnem načrtu, v skladu s katerim bi sredi junija 2022 uvedli nadgrajeni schengenski informacijski sistem, konec septembra 2022 sistem vstopa/izstopa ter maja 2023 sistema ETIAS in ECRIS-TCN.
Cilj, da bi strukturo interoperabilnosti uvedli do konca leta 2023, ostaja nespremenjen.
Informacijski sistemi za varnost in migracije na ravni celotne EU (Infografika)
Sodelovanje pri boju proti terorizmu
Ministri in ministrice so se v navzočnosti skupine za boj proti terorizmu seznanili s sodelovanjem med organi, pristojnimi za boj proti terorizmu.
Izkušnje, pridobljene iz terorističnih napadov v Evropi, jasno kažejo, da je potrebno sodelovanje med organi kazenskega pregona in obveščevalnimi akterji. Ministri in ministrice so se novembra 2016 dogovorili, da bodo preučili možnosti za sodelovanje med skupino za boj proti terorizmu in Europolom na področjih skupnega interesa, ob doslednem spoštovanju izključne pristojnosti držav članic za nacionalno varnost.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo z najnovejšim delom v zvezi z aktualnimi zakonodajnimi predlogi.
Poročalo je o izidu srečanja pravosodnih in notranjih ministrov in ministric EU in Zahodnega Balkana ter o pripravah in dnevnem redu prihodnjega srečanja pravosodnih in notranjih ministrov in ministric EU in ZDA.
Poročalo je tudi o izidu virtualne ministrske konference o preprečevanju in preiskovanju spolne zlorabe otrok, ki je bila 11. in 12. novembra.
Prihodnje francosko predsedstvo Sveta je predstavilo svoj delovni program in prednostne naloge za naslednjih šest mesecev.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Izkušnje, pridobljene med pandemijo COVID-19 v zvezi z delovanjem sodišč
Ministri in ministrice so izmenjali mnenja o izkušnjah, pridobljenih med pandemijo COVID-19 v zvezi z delovanjem sodišč ter sodnim nadzorom in preizkusom izrednih ukrepov. Razmislili so o tem, kako bi lahko reševali obstoječe in prihodnje izzive, ki izhajajo iz sedanjih in morebitnih prihodnjih izrednih razmer. Države članice so izmenjale najboljše prakse za ublažitev vpliva pandemije COVID-19 na pravosodne sisteme. Poudarili so zlasti pomen nadaljnjih prizadevanj v zvezi z digitalizacijo, da bi vsem državljankam in državljanom zagotovili dostop do pravnega varstva, pri tem pa poskrbeli za ustrezne zaščitne ukrepe in dosledno spoštovanje temeljnih pravic.
Kljub težavam, ki jih je povzročila pandemija, so naši nacionalni sistemi in ustavna sodišča na splošno pokazali odpornost. Vendar moramo zagotoviti, da bomo na naslednjo krizo, ne glede na njeno naravo, še bolje pripravljeni. Danes je bil med drugim izpostavljen pomen digitalizacije naših pravosodnih sistemov. V prihodnjih mesecih bomo na tem področju še naprej delali v korist naših državljank in državljanov.
Marjan Dikaučič, slovenski minister za pravosodje
Boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva
Med kosilom so ministri in ministrice razpravljali o tem, kako lahko izboljšamo boj proti sovražnemu govoru in kaznivim dejanjem iz sovraštva, da bi Evropa postala bolj vključujoča in varna. Osredotočili so se na največje izzive in vrzeli, s katerimi se pri svojem odzivanju soočajo države članice, na dejavnike, ki bi lahko podprli njihova prizadevanja, na najboljše prakse v zvezi s sodelovanjem s civilno družbo in podjetji na področju informacijske tehnologije ter na najboljše prakse glede podpore in zaščite posameznih skupin žrtev.
V naših odprtih in demokratičnih družbah ni prostora za sovražni govor in kazniva dejanja iz sovraštva. Zagotavljanje, da platforme družbenih medijev odstranjujejo sovražni govor, in izvrševanje našega kazenskopravnega odziva sta pomembni področji, na katerih moramo še naprej delati. Z boljšimi raziskavami ter skupnimi prizadevanji s civilno družbo in drugimi javnimi organi moramo tudi poskrbeti za ustrezno podporo žrtvam in odpravljanje temeljnih vzrokov.
Marjan Dikaučič, slovenski minister za pravosodje
Uredba o elektronskih dokazih
Ministri in ministrice so se seznanili z napredkom pri pogajanjih med Svetom in Evropskim parlamentom o uredbi o elektronskih dokazih.
V času slovenskega predsedovanja so potekale izmenjave na tehnični ravni, ki so bile osredotočene na ureditev uradnega obveščanja. Glavna razlika med zakonodajalcema glede obveznosti uradnega obveščanja se nanaša na vlogo posameznih držav, vključenih v postopke naloga za zavarovanje ali predložitev.
Predsedstvo je ugotovilo, da je Svet pripravljen bistveno ugoditi Parlamentu, da bi lahko dosegli dogovor. Parlament doslej meni, da ta pripravljenost ni zadostna.
Pristop EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah
Ministri in ministrice so bili seznanjeni s stanjem pristopanja EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Predsedstvo je poročalo o napredku pri pogajanjih v Svetu Evrope in pripravah v okviru pristojnih teles Sveta.
Pristopna pogajanja vodi ad hoc skupina Sveta Evrope. V tem polletju je potekala njena 10., 11. in 12. seja. V središču razprav so bili specifični mehanizmi EU za postopek pred Evropskim sodiščem za človekove pravice ter pritožbe med pogodbenicami, načelo vzajemnega zaupanja med državami članicami EU in vprašanja s področja SZVP. Vzporedno s tem delom so se strokovnjaki in strokovnjakinje osredotočili tudi na pripravo notranjih pravil EU, ki bodo potrebna za prihodnji pristopni sporazum.
Komisija in predsedstvo sta ministre in ministrice obvestila o najnovejših dogodkih v zvezi z vzpostavitvijo Evropskega javnega tožilstva (EJT). Razprave o tej točki se je udeležila tudi evropska glavna tožilka.
EJT je začelo preiskovati že več kot 400 primerov, pri katerih naj bi bilo skupaj za več milijard evrov škode, in že sprejema ključne preiskovalne ukrepe. Izvedlo je preiskave in zasege, v postopkih pod njegovim vodstvom pa je bilo aretiranih več osumljencev. Delo EJT je tudi že privedlo do prve obsodbe.
Predsedstvo je ministre in ministrice seznanilo z najnovejšim delom v zvezi z aktualnimi zakonodajnimi predlogi.
Komisija je predstavila svoje nedavne predloge za digitalizacijo pravosodnih sistemov EU in prvo poročilo o uporabi Listine EU o temeljnih pravicah s tematskim pristopom, ki se osredotoča na temeljne pravice v digitalni dobi. Pri tem se je sklicevala tudi na prihodnje predloge na področju pravosodja, vključno s civilnim in kazenskim pravosodjem, ki naj bi bili pripravljeni to in naslednje leto.
Predsedstvo je poročalo o izidu srečanja pravosodnih in notranjih ministrov in ministric EU in Zahodnega Balkana ter o pripravah in dnevnem redu prihodnjega srečanja pravosodnih in notranjih ministrov in ministric EU in ZDA.
Prihodnje francosko predsedstvo Sveta je predstavilo svoj delovni program in prednostne naloge za naslednjih šest mesecev.
Svet je brez razprave sprejel točke s seznama zakonodajnih in nezakonodajnih točk pod „A“.
Že nekaj mesecev smo priča novi razsežnosti migracijskega izziva, in sicer hibridnemu napadu beloruskega režima. Hkrati na naši zunanji meji obstajajo številni drugi migracijski izzivi, ki niso nič manj pereči. Danes smo imeli odprto razpravo o morebitnih nadaljnjih ukrepih za izboljšanje varovanja naših zunanjih meja in preprečevanje izgube življenj.
Kljub težavam, ki jih je povzročila pandemija, so naši nacionalni sistemi in ustavna sodišča na splošno pokazali odpornost. Vendar moramo zagotoviti, da bomo na naslednjo krizo, ne glede na njeno naravo, še bolje pripravljeni. Danes je bil med drugim izpostavljen pomen digitalizacije naših pravosodnih sistemov. V prihodnjih mesecih bomo na tem področju še naprej delali v korist naših državljank in državljanov.