Bolje povezan promet
EU si prizadeva izboljšati prometne povezave med državami s financiranjem infrastrukture, spodbujanjem okolju prijaznejših potovanj in zagotavljanjem, da so različni sistemi dobro povezani.
Zakaj je medsebojna povezljivost pomembna
Prometni sektor predstavlja približno 5 % BDP EU in zaposluje več kot 10 milijonov ljudi v Evropi. Dobre povezave med različnimi načini prevoza pomenijo krajše potovalne čase, manj težav za potnike (npr. zaradi lažjega nakupa intermodalnih vozovnic), nižje stroške tako za potnike kot tovor ter nižje emisije CO2.
Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T)
Vseevropsko prometno omrežje (TEN-T), ki je bilo vzpostavljeno leta 1996, je bilo zasnovano, da bi določili merila za čezmejne projekte, ki vodijo k vseevropski povezljivosti.
Sedanje smernice omrežja TEN-T so bile večkrat posodobljene, nazadnje je bilo to junija 2024, ko je Svet sprejel revizijo uredbe o smernicah EU za razvoj omrežja TEN-T.
Cilj nove zakonodaje je vzpostaviti zanesljivo, nemoteno in visokokakovostno prometno omrežje, ki bo zagotavljalo trajnostno povezljivost po vsej Evropi brez fizičnih prekinitev ali ozkih grl. Omrežje TEN-T, ki ga sestavljajo tri ravni, se bo postopoma razvijalo ali nadgrajevalo, pri čemer so v novi uredbi določeni jasni roki za dokončanje, in sicer:
- jedrno omrežje, ki naj bi bilo dokončano do leta 2030,
- na novo dodano razširjeno jedrno omrežje, ki naj bi bilo dokončano do leta 2040,
- celotno omrežje, ki naj bi bilo dokončano do leta 2050.
Instrument za povezovanje Evrope
Instrument za povezovanje Evrope (IPE) je program financiranja EU, namenjen izboljšanju infrastrukture po vsej celini. Cilj pobude je podpreti naložbe v visokozmogljivo in trajnostno infrastrukturo v prometnem, digitalnem in energetskem sektorju ter tako okrepiti notranji trg EU in spodbujati gospodarsko rast.
Svet je junija 2021 sprejel drugo različico tega programa, znano kot IPE 2.0, s katero je bilo za obdobje 2021–2027 dodeljenih več kot 33 milijard EUR.
Znaten delež (več kot 75 %) proračuna IPE 2.0 je namenjen prometnemu sektorju, pri čemer je poudarek na posodobitvi in povezovanju različnih načinov prevoza, vključno z železniškimi progami, cestnimi potmi, celinskimi plovnimi potmi in pomorskimi potmi.
V okviru IPE 2.0 se poleg prometa financirajo tudi projekti v digitalnem in energetskem sektorju, da bi zgradili bolje povezano in bolj trajnostno Evropo s spodbujanjem zelenega prehoda, okrepitvijo energetske varnosti in izboljšanjem digitalne povezljivosti za vse.
Svet je 15. decembra 2025 sprejel dogovor o delnem splošnem pristopu glede operativnih določb predlagane uredbe o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope za obdobje 2028–2034 (IPE-III). Predlog je del naslednjega večletnega finančnega okvira.
Inteligentni prometni sistemi
Svet je sprejel nov okvir za uvedbo inteligentnih prometnih sistemov, da bi pospešili digitalni prehod in pametnejšo mobilnost v EU. Nova pravila so del strategije Komisije za trajnostno in pametno mobilnost.
Inteligentni prometni sistemi (ITS), kot so načrtovalci potovanj, eCall in avtomatizirani avtomobili, korenito spreminjajo naš način gibanja, saj lahko prihranijo čas, zmanjšajo emisije in zastoje ter poenostavljajo načrtovanje potovanj.
Z revidirano direktivo o uvedbi inteligentnih prometnih sistemov, ki jo je Svet sprejel oktobra 2023, naj bi pospešili razpoložljivost in izboljšali interoperabilnost digitalnih podatkov, na podlagi katerih se izvajajo storitve ITS, kot so načrtovalci multimodalnih potovanj in navigacijske storitve. To bo omogočilo komunikacijo med vozili in cestno infrastrukturo, na primer za namene opozarjanja o nepričakovanih dogodkih, kot so prometni zastoji.
Prometne politike po načinih prevoza
Več o tem, kako EU ureja zračni, železniški, cestni in pomorski promet.
Sorodne vsebine
Zadnja posodobitev: 15. december 2025