Časovnica – migracijska in azilna politika EU

Spodnja časovnica nudi pregled ključnih potez Sveta in Evropskega sveta pri oblikovanju odziva EU na migracijske pritiske.

Svet je sprejel vrsto zakonodajnih aktov za reformo pravnega okvira EU o upravljanju migracij in azila.

S tem se vzpostavlja sklop pravil, ki bodo pomagala:

• urejeno upravljati prihode
• oblikovati učinkovite in enotne postopke
• zagotoviti pravično porazdelitev bremena med državami članicami

• Svet sprejel pakt EU o migracijah in azilu (sporočilo za javnost, 14. maj 2024)

Svet je sprejel enotno dovoljenje, katerega namen je vzpostaviti:

• enotni postopek obravnavanja vloge za kombinirano dovoljenje za delo in prebivanje
• jamstvo za skupen sklop pravic upravičenih državljanov in državljank tretjih državna podlagi enakega obravnavanja z državljani in državljankami države članice, ki izda enotno dovoljenje
• hitrejša obravnava vloge
• možnost, da imetniki in imetnice enotnega dovoljenja zamenjajo delodajalca ali delodajalko
• jasna pravila, ki se uporabljajo, če imetnik oziroma imetnica enotnega dovoljenja postane brezposelna

• Zakonite migracije: Svet dal zeleno luč za enotno dovoljenje za delo in prebivanje za državljane in državljanke tretjih držav (sporočilo za javnost, 12. april 2024)

Predstavniki in predstavnice držav članic EU (Coreper) so odobrili začasni dogovor, ki sta ga predsedstvo Sveta in Evropski parlament dosegla 20. decembra 2023 ter zadeva pet ključnih zakonov (ki sestavljajo pakt o azilu in migracijah), s katerimi bo reformiran azilni in migracijski sistem EU.

Odbor stalnih predstavnikov je zeleno luč dal tudi trem zakonom o azilu in migracijah, o katerih sta Svet in Parlament dosegla dogovor že leta 2022. Ti trije zakoni zajemajo:

• revizijo direktive o pogojih za sprejem
• posodobitev uredbe o pogojih za azil
• uredbo o vzpostavitvi okvira EU za preselitev

• Reforma azila in migracij: predstavniki in predstavnice držav članic pri EU dali zeleno luč dogovoru z Evropskim parlamentom (sporočilo za javnost, 8. februar 2024)

Pet zakonodajnih aktov EU, o katerih sta se dogovorila špansko predsedstvo in Parlament, se nanaša na vse faze upravljanja azila in migracij, in sicer:

• preverjanje migrantov brez urejenega statusa ob njihovem prihodu v EU
• pridobivanje biometričnih podatkov
• postopke za vlaganje in obravnavo prošenj za azil
• pravila o določanju, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil
• sodelovanje in solidarnost med državami članicami ter način obvladovanja kriznih razmer, vključno s primeri instrumentalizacije migrantov

• Svet in Evropski parlament dosegla prelomni dogovor glede reforme azilnega in migracijskega sistema EU

Predstavniki in predstavnice držav članic EU so dosegli dogovor o še zadnjem elementu skupne evropske azilne in migracijske politike.

Države članice so zaključile svoj mandat za pogajanja o uredbi o kriznih razmerah, vključno z instrumentalizacijo migracij, in primeru višje sile na področju migracij in azila. To stališče bo podlaga za pogajanja predsedstva Sveta z Evropskim parlamentom.

• Migracijska politika: Svet dosegel dogovor o mandatu glede prava EU o obvladovanju kriznih razmer (sporočilo za javnost, 4. oktober 2023)

Predsedstvo je ministrom in ministricam predložilo poročilo o napredku v zvezi z vsemi zakonodajnimi zadevami pakta o migracijah in azilu.

Svet in Evropski parlament trenutno sodelujeta v t. i. tristranskih pogajanjih o petih zakonodajnih zadevah. Skupaj bosta preoblikovala skupni evropski azilni sistem, zagotovljen pa bo tudi skupni okvir EU, ki bo obravnaval vse vidike upravljanja azila in migracij. Obe instituciji želita zaključiti pogajanja in uradno sprejeti različne zakonodajne predloge pred koncem tega zakonodajnega obdobja.

Ministri in ministrice so bili tudi seznanjeni s stanjem glede zunanje razsežnosti migracij. To zadeva politike EU za soočanje z migracijskimi izzivi, ki si jih EU deli z drugimi celinami in državami. Komisija je predstavila najnovejše informacije o napredku, doseženem pri sodelovanju s tretjimi partnerskimi državami.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 4. in 5. december 2023

Predsednik je izpostavil globoko žalost, ki jo je izrazil Evropski svet ob hudi izgubi življenj v nedavni tragični nesreči v Sredozemlju.

Na zasedanju so celovito pregledali migracijske razmere na zunanjih mejah in znotraj EU ter se seznanili z dosedanjim delom v okviru evropskega odziva.

Predsedstvo Sveta in Komisija sta Evropskemu svetu poročala o konstantnem napredku pri izvajanju njegovih sklepov z dne 9. februarja 2023, s posebnim poudarkom na zunanjih vidikih migracij in mehanizmih, s katerimi se financirajo.

Evropski svet bo še naprej spremljal delo na tem področju.

• Evropski svet, 29. in 30. junij 2023
• Sklepi predsednika Evropskega sveta o zunanji razsežnosti migracij

Svet je dosegel dogovor o dveh ključnih uredbah na področju azila in migracij:

– o uredbi o azilnih postopkih

Uredba o azilnih postopkih določa skupni postopek po vsej EU, ki ga morajo države članice upoštevati, ko posamezniki in posameznice zaprosijo za mednarodno zaščito.

– o uredbi o upravljanju azila in migracij

Uredba o upravljanju azila in migracij bi morala, ko bo sprejeta, nadomestiti veljavno dublinsko uredbo. Dublinska uredba določa pravila, ki narekujejo, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Uredba o upravljanju azila in migracij bo poenostavila ta pravila in skrajšala roke.

Da bi uravnotežili sedanji sistem, v katerem je za veliko večino prošenj za azil odgovornih nekaj držav članic, se predlaga uvedba novega solidarnostnega mehanizma, ki bi bil enostaven, predvidljiv in izvedljiv. Nova pravila združujejo obvezno solidarnost in prožnost za države članice pri izbiri posamičnih prispevkov.

• Migracijska politika: Svet dosegel dogovor o ključnih zakonodajnih aktih o azilu in migracijah (sporočilo za javnost, 8. junij 2023)

The Council has agreed its position on an update of an EU law that deals with legal migration to the EU labour market. The updated rules streamline the application procedure and make it more effective.

Thanks to this international recruitment of talent should get a boost, more rights for third-country workers and their equal treatment compared to EU workers should reduce labour exploitation.

• Legal migration: Council settles on negotiating position for review of Single Permit Directive (press release, 8 June 2023)

Predsedstvo Sveta in Komisija sta Evropskemu svetu poročala o napredku pri izvajanju februarskih sklepov Sveta o migracijah.

Voditelji in voditeljice so pozvali k hitremu izvajanju teh sklepov, junija pa bodo ponovno preverili, kako napreduje njihovo izvajanje.

• Evropski svet, 23. marec 2023

Voditelji in voditeljice držav in vlad EU so na izrednem zasedanju Evropskega sveta v Bruslju razpravljali o migracijah. Ocenili so izvajanje preteklih sklepov o celovitem pristopu k migracijam v skladu z načeli in vrednotami EU ter temeljnimi pravicami, s poudarkom na:

• okrepljenem zunanjem delovanju
• vračanju in ponovnem sprejemu
• nadzoru zunanjih meja EU
• boju proti instrumentalizaciji, trgovini in tihotapljenju
• podatkih o migracijskih tokovih
• paktu o migracijah in azilu

• Izredno zasedanje Evropskega sveta (glavni rezultati, 9. februar 2023)

Svet je na podlagi predlogov, ki jih je Komisija predstavila v okviru pakta o migracijah in azilu, odobril pogajalska mandata za zakonodajna akta o azilu in migracijah:

• uredba Eurodac naj bi državam članicam pomagala pri boljšem spremljanju gibanja prosilcev za azil in migrantov brez urejenega statusa v Evropski uniji
• uredba o preverjanju prispeva h krepitvi nadzora oseb na zunanjih mejah.

21 držav članic oziroma pridruženih držav je poleg tega potrdilo sprejetje izjave o solidarnosti, ki predvideva prostovoljni mehanizem solidarnostnih prispevkov v obliki premestitev ali prispevkov drugačne vrste, zlasti finančnih.

• Svet odobril mandata za pogajanja o uredbi Eurodac in uredbi o preverjanju, 21 držav pa je sprejelo izjavo o solidarnosti (sporočilo za javnost, 22. junij 2022)
• Informacijski sistemi za boj proti kriminalu in varne meje EU (ozadje)

Svet je sprejel uredbo o kohezijskih ukrepih za begunce v Evropi (CARE), ki bo omogočila hitro sprostitev in prerazporeditev sredstev kohezijske politike. Tako bodo imele države članice, ki so sprejele begunce, dovolj sredstev za izpolnjevanje vse večjih potreb po nastanitvi, izobraževanju in zdravstvenem varstvu.

Poleg tega bodo lahko države članice uporabile pomoč pri okrevanju za kohezijo in območja Evrope (REACT-EU), ki je eden največjih programov EU za javne naložbe po pandemiji.

Svet je sprejel tudi predlog za:

• sprostitev do 420 milijonov evrov preostalih sredstev iz sklada za notranje zadeve za obdobje 2014–2020
• omogočitev državam članicam in drugim javnim ali zasebnim donatorjem, da zagotovijo dodatne prispevke v okviru Sklada za azil, migracije in vključevanje za obdobje 2021–2027

S tem bodo zagotovljena dodatna sredstva za sprejem oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini.

• Ukrajina: 17 milijard evrov sredstev EU za pomoč beguncem in begunkam (sporočilo za javnost, 4. april 2022)

EU se je odločila uvesti shemo začasne zaščite. Cilj je ublažiti pritisk na nacionalne azilne sisteme in omogočiti razseljenim osebam, da uživajo usklajene pravice po vsej EU. Med drugim so to pravice do:

• prebivališča
• dostopa do trga dela in stanovanj
• zdravstvene pomoči
• dostopa do izobraževanja za otroke.

Začasna zaščita je mehanizem za izredne razmere, ki se lahko uporabi v primeru množičnega prihoda razseljenih oseb in katerega cilj je tem osebam, ki se ne morejo vrniti v svojo državo izvora, zagotoviti takojšnjo in kolektivno zaščito.

• Ukrajina: Svet uvedel začasno zaščito za osebe, ki bežijo pred vojno (sporočilo za javnost, 4. marec 2022)

Evropski azilni podporni urad (EASO) bo z 19. januarjem 2022 nadomestila Agencija Evropske unije za azil (EUAA).

Nova agencija je odgovorna za izboljšanje delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer z zagotavljanjem okrepljene operativne in tehnične podpore državam članicam ter omogočanjem večje doslednosti pri presoji prošenj za mednarodno zaščito.

• Agencija EU za azil (spletišče)

Svet je sprejel uredbo o ustanovitvi Agencije EU za azil. Namen te uredbe je izboljšati izvajanje azilne politike v EU s preoblikovanjem sedanjega Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) v agencijo z vsemi pristojnostmi.

Ta agencija bo odgovorna za izboljšanje delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer:

• z zagotavljanjem okrepljene operativne in tehnične pomoči državam članicam
• s prispevanjem k enotnejši obravnavi prošenj za mednarodno zaščito

• Pakt o migracijah in azilu: Svet sprejel uredbo o Agenciji EU za azil (sporočilo za javnost, 9. december 2021)

Voditelji in voditeljice EU so Evropsko komisijo in visokega predstavnika EU za zunanje zadeve in varnostno politiko pozvali, naj operacionalizirata in začneta nemudoma izvajati osem akcijskih načrtov za prednostne države izvora in tranzita.

Evropski svet je jasno povedal, da ne bo dopuščal nikakršnih poskusov tretjih držav, da bi migrante in migrantke izkoriščale v politične namene. Ponovno je poudaril, da bo odločno zagotavljal učinkovito varovanje zunanjih meja EU, in opozoril, da je treba zagotoviti učinkovito vračanje ter v celoti izvajati sporazume o ponovnem sprejemu.

Voditelji in voditeljice držav in vlad EU so poudarili, da se bo EU še naprej zoperstavljala vztrajnemu hibridnemu napadanju s strani beloruskega režima, tudi s sprejetjem nadaljnjih omejevalnih ukrepov proti osebam in pravnim subjektom.

• Sklepi Evropskega sveta, 21. in 22. oktober 2021
• Odnosi med EU in Belorusijo

Svet je sprejel direktivo o modri karti. Nova pravila, ki nadomeščajo obstoječa, nadaljeusklajujejo pogoje za vstop in prebivanje visokokvalificiranih delavcev in delavk iz tretjih držav ter prispevajo k večji privlačnosti modre karte EU.

Namen nove sheme je privabiti in zadržati visokokvalificirane delavce in delavke, zlasti v sektorjih, ki se soočajo s pomanjkanjem strokovnega znanja.

Ta sistem za sprejem na ravni EU:

• določa bolj vključujoča merila
• poenostavlja postopke
• omogoča lažjo mobilnost znotraj EU
• olajšuje združitev družin
• zagotavlja zelo visoko stopnjo dostopa do trga dela

• Zakonite migracije: Svet sprejel direktivo o modri karti, da bi privabil visokokvalificirane delavce in delavke (sporočilo za javnost, 7. oktober 2021)

Ministri in ministrice za notranje zadeve so razpravljali o dogodkih v Afganistanu, zlasti v zvezi z morebitnimi posledicami za mednarodno zaščito, migracije in varnost, ter o tem sprejeli izjavo.

Poudarili so, da se je treba še naprej usklajevati z mednarodnimi partnerji glede stabilizacije regije in zagotoviti, da humanitarna pomoč pride do ranljivih oseb. Poudarili so tudi, da je treba še naprej sodelovati, da bi preprečili nezakonite migracije iz regije ter učinkovito zaščitili zunanje meje EU in preprečili nedovoljen vstop.

• Izjava o razmerah v Afganistanu (31. avgust 2021)

Predsedstvo Sveta in predstavniki Evropskega parlamenta so dosegli začasni dogovor glede uredbe o Agenciji EU za azil.

Namen predlagane uredbe je izboljšati izvajanje azilne politike v EU s preoblikovanjem sedanjega Evropskega azilnega podpornega urada (EASO) v agencijo z vsem pristojnostmi. Ta agencija bo odgovorna za izboljšanje delovanja skupnega evropskega azilnega sistema, in sicer:

• z zagotavljanjem okrepljene operativne in tehnične podpore državam članicam
• s prispevanjem k enotnejšemu ocenjevanju prošenj za mednarodno zaščito

• Agencija EU za azil: Predsedstvo Sveta in Evropski parlament dosegla začasni dogovor (sporočilo za javnost, 29. junij 2021)

Voditelji in voditeljice EU so se dogovorili, da bodo v okviru zunanjega delovanja EU okrepili vzajemno koristna partnerstva ter sodelovanje z državami izvora in tranzita, da bi se preprečile izgube življenj in zmanjšal pritisk na evropske meje.

Ta skupni pristop naj bi zajel vse migracijske poti ter bo:

• pragmatičen, prožen in prilagojen
• v okviru Ekipe Evropa usklajeno uporabljal vse razpoložljive instrumente in spodbude
• se izvajal v tesnem sodelovanju z Visokim komisariatom Združenih narodov za begunce (UNHCR) in Mednarodno organizacijo za migracije (IOM)

Voditelji in voditeljice držav ali vlad so Evropsko komisijo in visokega predstavnika pozvali, naj v sodelovanju z državami članicami:

• nemudoma okrepita konkretne ukrepe, ki se izvajajo s prednostnimi državami izvora in tranzita
• jeseni leta 2021 predložita akcijske načrte za prednostne države izvora in tranzita

Evropski svet je obsodil in zavrnil vse poskuse tretjih držav, da bi migrante izrabile v politične namene.

• Evropski svet, 24. in 25. junij 2021 (glavni rezultati)

Predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta dosegla začasni dogovor o osnutku direktive o pogojih za vstop in prebivanje visokokvalificiranih državljanov in državljank tretjih držav, ki prihajajo v EU, da bi tu živeli in delali.

Namen direktive o modri karti je privabiti in zadržati visokokvalificirane delavce in delavke, zlasti v sektorjih, ki se soočajo s pomanjkanjem usposobljenih kadrov. Nova pravila bodo:

• določala bolj vključujoča merila za sprejem
• poenostavila postopke
• omogočila lažjo mobilnost znotraj EU
• olajšala združitev družin
• zagotovila visoko stopnjo dostopa do trga dela

• Zakonite migracije: Predsedstvo Sveta in Evropski parlament dosegla začasni dogovor o sistemu za privabljanje visokokvalificiranih delavcev in delavk (sporočilo za javnost, 18. maj 2021)

Potem ko je Evropski parlament 16. decembra 2020 dal svoje soglasje, je Svet sprejel uredbo o večletnem finančnem okviru EU za obdobje 2021–2027. V uredbi je za EU-27 predviden dolgoročni proračun v višini 1 074,3 milijarde EUR.

Poraba na področju migracij in upravljanja meja bo v naslednjih sedmih letih znašala 22,7 milijarde EUR. Podpora za migracije in upravljanje meja je bila znatno okrepljena, tudi za financiranje do 10 000 mejnih policistov, ki bodo Evropski agenciji za mejno in obalno stražo na voljo najpozneje leta 2027.

• Dolgoročni proračun EU za obdobje 2021–2027 (ozadje)

Evropska komisija je 23. septembra 2020 predstavila nov pakt o migracijah in azilu ter pet novih zakonodajnih predlogov za reformo pravil EU o azilu.

Voditelji in voditeljice EU so razpravljali o ključnih elementih pakta, med drugim zunanji razsežnosti, predlagani fazi pred vstopom, solidarnostnem mehanizmu, upravljanju notranjih migracij in azila, različnih sredstvih za izboljšanje vračanja, vlogi agencij, zakonitih poteh za vstop v Evropo in vključevanju.

• Videoseja notranjih ministrov in ministric (14. december 2020)

Najbolj neposredno prizadete države članice, Komisija in pristojne agencije EU so ministre in ministrice za notranje zadeve seznanile z najnovejšim dogajanjem na zunanjih mejah EU s Turčijo. Ministri in ministrice so še ocenili, kako se izvajajo ukrepi, navedeni v izjavi notranjih ministrov in ministric z dne 4. marca, vključno z namestitvijo skupin agencije Frontex za hitro posredovanje na mejah in dodatno tehnično pomočjo.

Predsednik Charles Michel in predsednica Ursula von der Leyen sta se srečala s predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom. Voditelji so razpravljali o dvostranskih odnosih, izvajanju izjave EU in Turčije o migracijah, varnosti in stabilnosti v regiji ter krizi v Siriji.

Današnje srečanje s predsednikom Erdoğanom je pomemben korak v pravo smer. Turčija in EU si morata prizadevati za dosledno izvajanje izjave EU in Turčije o migracijah, da bi se razmere umirile. Predsednik Evropskega sveta Charles Michel

• Izjava predsednika Charlesa Michela po srečanju s turškim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom, 9. marec 2020

EU priznava, da se Turčija sooča s povečanim migracijskim bremenom in tveganji na svojem ozemlju ter da vlaga znatne napore v skrb za 3,7 milijona migrantov in beguncev. Ministri in ministrice prav tako izražajo popolno solidarnost EU z Grčijo, ki se sooča s situacijo brez primere, pa tudi z Bolgarijo, Ciprom in drugimi državami članicami pri njihovih prizadevanjih za upravljanje zunanjih meja EU.

• Izjava Sveta za zunanje zadeve (sporočilo za javnost, 6. marec 2020)

Ministri in ministrice za notranje zadeve so razpravljali o razmerah na zunanjih mejah EU in izrazili solidarnost z Grčijo, Bolgarijo in Ciprom ter drugimi državami članicami, ki bi lahko bile podobno prizadete, tudi pri prizadevanjih za upravljanje zunanjih meja EU. Potrdili so tudi svojo zavezo krepitvi podpore območjem pod pritiskom, tudi z namestitvijo skupin agencije Frontex za hitro posredovanje na mejah in dodatno tehnično pomočjo.

• Izjava o razmerah na zunanjih mejah EU, 4. marec 2020

Notranji ministri in ministrice EU so razpravljali o prihodnosti migracijske in azilne politike EU na podlagi poročila, ki ga je pripravilo finsko predsedstvo. Med razpravo so pozdravili namero Komisije, da predstavi nov pakt o migracijah in azilu. Potrdili so potrebo po celovitem pristopu k migracijam, ki bo vključeval vse vladne resorje in obravnaval celotno migracijsko pot.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 2. in 3. december 2019

Svet je sprejel revidirano uredbo o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, ki se krepi z vidika osebja in tehnične opreme. Poleg tega ji je bil podeljen širši mandat za podporo dejavnosti držav članic, zlasti pri nadzoru meja, vračanju in sodelovanju s tretjimi državami.

• Evropska mejna in obalna straža: Svet sprejel revidirano uredbo (sporočilo za javnost, 8. 11. 2019)

Ministri za notranje zadeve so razpravljali o stanju na področju migracij. Pregledali so stanje na vseh migracijskih poteh, ki vodijo v EU, s posebnim poudarkom na povečanju števila prihodov po vzhodnosredozemski poti. Poleg tega so se seznanili z nedavno izjavo Francije, Nemčije, Italije in Malte o začasni ureditvi izkrcanja.

• Zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 7. in 8. oktober 2019

Svet je podaljšal mandat operacije EUNAVFOR MED Sophia do 31. marca 2020.

Razporeditev pomorskih zmogljivosti operacije ostaja začasno ukinjena, saj države članice EU v okviru nadaljnjih ukrepov na podlagi sklepov Evropskega sveta iz junija 2018 še naprej sodelujejo v ustreznih forumih glede rešitve v zvezi z izkrcanjem.

• Operacija EUNAVFOR MED Sophia: mandat podaljšan do 31. marca 2020 (sporočilo za javnost, 29. 3. 2019)

Voditeljice in voditelji EU so v strateški agendi EU za obdobje 2019–2024 pozvali k nadaljnjem razvoju v celoti delujoče celovite migracijske politike.

„Še naprej bomo sodelovali z državami izvora in tranzita ter poglabljali naše sodelovanje z njimi v boju proti nezakonitim migracijam in trgovini z ljudmi ter za zagotovitev dejansko delujočega vračanja. Kar zadeva notranjo razsežnost, se moramo sporazumeti o učinkoviti migracijski in azilni politiki. Doseči je treba soglasje o dublinski uredbi, tako da bo pri njeni reformi zagotovljeno ravnotežje med odgovornostjo in solidarnostjo, ob upoštevanju oseb, izkrcanih po operacijah iskanja in reševanja.“ Strateška agenda za obdobje 2019–2024

• Nova strateška agenda za obdobje 2019–2024

Svet sprejel uredbo, s katero se bo izboljšalo delovanje evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje. Z novimi pravili se bo izboljšalo sodelovanje in usklajevanje med uradniki za zvezo, ki jih države članice ali EU napotijo na delo v tretje države, kjer se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi s priseljevanjem.

• Uradniki za zvezo za priseljevanje: Svet sprejel nova pravila za izboljšanje sodelovanja (sporočilo za javnost, 14. 6. 2019)

Svet je sprejel dogovor o delnem pogajalskem stališču glede revidirane direktive o vračanju. Z novimi pravili naj bi se izboljšala stopnja učinkovitega vračanja migrantov brez urejenega statusa. V to stališče so bili zajeti vsi vidiki predlagane revizije razen določb o postopku vračanja na meji.

• Migracijska politika: Svet sprejel dogovor o delnem pogajalskem stališču glede direktive o vračanju (sporočilo za javnost, 7. 6. 2019)

EU povečuje podporo za ukrepe na področju migracij, upravljanja meja in varnosti, da bi pripomogla k reševanju vse večjih izzivov. Svet se je dogovoril o delnem splošnem pristopu glede treh sektorskih predlogov na področju notranjih zadev v okviru večletnega finančnega okvira (MFF) za obdobje 2021–2027.

• Migracijska politika: Svet sprejel dogovor o delnem pogajalskem stališču glede direktive o vračanju (sporočilo za javnost, 7. 6. 2019)

Svet je sprejel spremembe uredbe o vizumskem zakoniku, zaradi katerih bo na voljo več instrumentov za odzivanje na izzive, povezane z nezakonitimi migracijami.

• Vizumska politika: EU posodablja pravila za lažja zakonita potovanja in boj proti nezakonitim migracijam (sporočilo za javnost, 6. 6. 2019)

Veleposlanice in veleposlaniki pri EU so v imenu Sveta potrdili neuradni dogovor, ki sta ga glede uredbe o evropski mejni in obalni straži dosegla Evropski parlament in romunsko predsedstvo Sveta. Nova pravila morata zdaj uradno sprejeti Evropski parlament in Svet.

• Evropska mejna in obalna straža: Svet potrdil dogovor o okrepljenem mandatu (sporočilo za javnost, 1. 4. 2019)

Svet je podaljšal mandat operacije EUNAVFOR MED Sophia do 30. septembra 2019.

Poveljniku operacije je bilo iz operativnih razlogov naročeno, naj za obdobje tega podaljšanja začasno prekine napotitev pomorskih zmogljivosti operacije. Države članice EU si bodo v okviru nadaljnjega ukrepanja na podlagi sklepov Evropskega sveta iz junija 2018 v ustreznih forumih še naprej prizadevale najti rešitev v zvezi z izkrcanjem.

• Operacija EUNAVFOR MED Sophia: mandat podaljšan do 30. septembra 2019 (sporočilo za javnost, 29. 3. 2019)

Veleposlaniki in veleposlanice pri EU so se dogovorili o pogajalskem stališču Sveta glede uredbe o evropski mejni in obalni straži. Romunsko predsedstvo Sveta se bo na podlagi tega mandata začelo pogajati z Evropskim parlamentom.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo (Frontex) se krepi v smislu števila osebja in tehnične opreme. Hkrati je dobila tudi širši mandat za podporo dejavnosti držav članic pri varovanju meja, vračanju in sodelovanju s tretjimi državami.

• Evropska mejna in obalna straža: Svet sprejel dogovor o pogajalskem stališču (sporočilo za javnost, 20. 2. 2019)

Veleposlanice in veleposlaniki pri EU so v imenu Sveta potrdili neuradni dogovor, ki sta ga o predlogu za spremembo vizumskega zakonika dosegla Evropski parlament in romunsko predsedstvo Sveta.

Nova vizumska pravila bodo izboljšala položaj zakonitih potnikov in razširila nabor instrumentov za odzivanje na izzive, ki jih predstavljajo nezakonite migracije.

• Vizumska politika: Svet potrdil dogovor o spremembi vizumskega zakonika (sporočilo za javnost, 20. 2. 2019)

Predsedstvo Sveta in Evropski parlament sta dosegla neformalni dogovor o novih pravilih za okrepitev evropske mreže uradnikov za zvezo za priseljevanje. Države članice ali EU napotijo uradnike za zvezo za priseljevanje v tretje države, kjer se ukvarjajo z vprašanji, povezanimi s priseljevanjem.

• Uradniki za zvezo za priseljevanje: Predsedstvo Sveta in Evropski parlament dosegla začasni dogovor (sporočilo za javnost, 18. februar 2019)

Svet je podaljšal mandat operacije EUNAVFOR MED Sophia do 31. marca 2019. Namen te je razbiti poslovni model tihotapcev z migranti in trgovcev z ljudmi v južnem delu osrednjega Sredozemlja.

• Operacija EUNAVFOR MED Sophia: mandat podaljšan do 31. marca 2019 (sporočilo za javnost, 21. 12. 2018)

Voditelji in voditeljice EU so na decembrskem vrhu EU razpravljali o migracijskih vprašanjih. Pozvali so k dodatnemu razvoju in izvajanju zunanje migracijske politike EU.

Kar zadeva notranje politike Unije, so voditelji in voditeljice pozvali sozakonodajalca, naj čim prej zaključita pogajanja o Evropski agenciji za mejno in obalno stražo.

Pozvali so tudi k nadaljnjim prizadevanjem za zaključek pogajanj o Agenciji za azil, direktivi o vračanju in reformi azilnega sistema EU.

• Evropski svet, 13. in 14. december 2018

Svet se je dogovoril o delnem splošnem pristopu glede predloga o Evropski mejni in obalni straži, in sicer v zvezi z določbami, povezanimi z vračanjem in sodelovanjem s tretjimi državami.

Predlagana pravila bodo agenciji Frontex omogočila, da:

• zagotovi tehnično in operativno pomoč državam članicam pri operacijah vračanja
• okrepi sodelovanje s tretjimi državami poleg sosednjih držav

• Evropska mejna in obalna straža: Svet dosegel delni dogovor o vračanju in sodelovanju s tretjimi državami (sporočilo za javnost, 6. december 2018)

Svet se je dogovoril o konkretnih ukrepih za okrepitev boja proti mrežam za tihotapljenje migrantov. Ta odločitev je bila sprejeta na poziv voditeljev EU na oktobrskem zasedanju.

Te konkretne ukrepe podpirajo:

• izboljšan medagencijski pristop na ravni EU in na nacionalni ravni
• čim boljša izraba sinergij med razpoložljivimi operativnimi orodji
• kar najboljša uporaba zunanjih sredstev EU

• Tihotapljenje migrantov: Svet odobril sklop ukrepov za boj proti tihotapskim mrežam (sporočilo za javnost, 6. december 2018)

Voditelji EU so se zavzeli za to, da bi okrepili boj proti tihotapcem migrantov. Svet so pozvali, naj v ta namen do decembra oblikuje sveženj ukrepov.

Navedli so tudi, da je treba storiti več za nadaljnje preprečevanje nezakonitih migracij. Pozvali so k okrepitvi sodelovanja z državami izvora in tranzita.

Poleg tega so pozvali Evropski parlament in Svet, naj prednostno preučita nedavne predloge Komisije v zvezi z migracijami in azilom.

• Evropski svet, 18. oktober 2018

Svet je razpravljal o predlogu Komisije za razširitev pooblastil Evropske agencije za mejno in obalno stražo ter povečanje njenega osebja na 10 000 mest do leta 2020. Ministri za notranje zadeve so se na splošno zavzeli za okrepitev mandata agencije, zlasti na področju vračanja in sodelovanja s tretjimi državami. Predstavili so tudi stališča o velikosti, sestavi, nalogah in pristojnostih stalne enote evropske mejne in obalne straže ter o časovnem okviru, ki bo potreben za popolno vzpostavitev enote.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 11. in 12. oktober 2018

Voditelji držav ali vlad so se v Salzburgu sestali na neformalni delovni večerji na temo migracij. Voditelji so sprejeli dogovor o okrepitvi sodelovanja s tretjimi državami, tudi Egiptom. Donald Tusk se bo s predsednikom al Sisijem sestal že septembra, da bi se dogovorila o nadaljnjem sodelovanju. V zvezi s tem so se voditelji prav tako dogovorili, da bodo februarja 2019 organizirali vrh z Ligo arabskih držav.

• Neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad, 19. in 20. september 2018

Države članice EU so se dogovorile o tem, kako bodo financirale dodatne 3 milijarde EUR za instrument EU za begunce v Turčiji, da bi pomagale beguncem iz Sirije:

• 2 milijardi EUR bosta financirani iz proračuna EU
• 1 milijardo EUR bodo zagotovile države članice glede na njihov delež bruto nacionalnega dohodka EU

• Instrument za begunce v Turčiji: dogovor držav članic o podrobnostih dodatnega financiranja (sporočilo za javnost, 29. junij 2018)

Voditelji EU so se na dvodnevnem zasedanju v Bruslju dogovorili o ukrepih za odločnejši boj proti tihotapcem migrantov in za nadaljnjo zajezitev nezakonitih migracij na vseh migracijskih poteh.

Podprli so razvoj koncepta regionalnih platform za izkrcanje ljudi, ki bodo rešeni v akcijah iskanja in reševanja na morju.

• Evropski svet, 28. in 29. junij 2018

Svet je v zakonodajo EU prenesel sankcije, ki so jih Združeni narodi sprejeli 7. junija in ki so uperjene proti šestim trgovcem z ljudmi in tihotapcem ljudi, ki delujejo v Libiji. To je bil prvi primer, da so Združeni narodi uvedli sankcije proti trgovcem z ljudmi.

• Boj proti trgovini z ljudmi v Libiji: Sankcije EU proti šestim trgovcem z ljudmi in tihotapcem ljudi v skladu z odločitvijo ZN (sporočilo za javnost, 14. junij 2018)

Ministri za notranje zadeve so razpravljali o trenutnem stanju in nadaljnjih korakih v zvezi z vrsto migracijskih vprašanj, pa tudi o tem, kako okrepiti tekoče delo na različnih področjih, med drugim kar zadeva:

• podporo agencijam EU
• nadaljnje spoštovanje izjave EU-Turčija
• ustrezno financiranje nujnega skrbniškega sklada EU za Afriko
• podporo partnericam, po katerih ozemlju poteka zahodnobalkanska migracijska pot

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 4. in 5. junij 2018

Svet je Evropski investicijski banki dovolil, da projektom, ki se izvajajo izven EU in so namenjeni reševanju migracijskih vprašanj, posodi več finančnih sredstev. 3,7 milijarde EUR je predvidenih za projekte, ki so v javnem in zasebnem sektorju namenjeni odpravljanju temeljnih vzrokov migracij.

• EIB: Svet odobril dodatne 3,7 milijarde EUR za reševanje migracijskih vprašanj (sporočilo za javnost, 27. februar 2018)

Voditelji so na zasedanju Evropskega sveta razpravljali o zunanji in notranji razsežnosti migracijske politike EU. Ocenili so, kaj je v preteklih dveh letih obrodilo sadove in kaj ne, ter razmišljali, kako naj okrepijo politiko na tem področju.

Povedali so tudi, da bodo do junija 2018 poskušali doseči dogovor o reformi dublinskega sistema. Razprava je temeljila na dopisu, ki ga je predsednik Tusk razposlal pred zasedanjem.

• Zasedanje Evropskega sveta, 14. in 15. december 2017

Veleposlaniki pri EU so se dogovorili o mandatu za pogajanja o osnutku pravil v zvezi s pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci za azil, in v zvezi z izboljšanjem življenjskih razmer prosilcev za azil v celotni EU. Predsedstvo bo zdaj začelo pogajanja z Evropskim parlamentom.

• Pogoji za sprejem prosilcev za azil: Dogovor Sveta o mandatu za pogajanja (sporočilo za javnost, 29. november 2017)

Svet je sprejel uredbo o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa in uredbo o spremembi schengenskega zakonika v zvezi s sistemom vstopa/izstopa.

S tem sistemom bodo evidentirane informacije o vstopu, izstopu in zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, ki prečkajo zunanje meje schengenskega območja.

• Sistem vstopa/izstopa: dokončno sprejetje v Svetu (sporočilo za javnost, 20. november 2017)

Veleposlaniki pri EU so se dogovorili o mandatu za pogajanja v zvezi z uredbo o vzpostavitvi okvira EU za preselitev zaradi sprejema prosilcev za azil.

Namen osnutka uredbe je:

• poskrbeti za zakonite in varne poti v EU
• zagotoviti skupna pravila za preselitev in humanitarni sprejem
• pomagati pri blažitvi pritiska v državah nečlanicah EU, v katere je bilo razseljenih veliko prosilcev za azil

• Okvir EU za preselitev: Svet pripravljen na začetek pogajanj (sporočilo za javnost, 15. november 2017)

Voditelji EU so se dogovorili, da bodo zagotovili večjo podporo Italiji pri njenem sodelovanju z Libijo in zadostna sredstva za projekte, povezane z migracijami, v Severni Afriki. „Konkretni rezultati bi morali biti vidni v naslednjih nekaj tednih,“ je po srečanju dejal predsednik Tusk.

Prav tako so se zavezali, da bodo na decembrskem zasedanju nadaljevali razpravo o reformi dublinskega sistema, da bi v prvi polovici leta 2018 dosegli soglasje.

• Evropski svet, 19. in 20. oktober 2017

Svet je mandat operacije EUNAVFOR MED Sophia podaljšal do 31. decembra 2018. Spremenil je tudi mandat operacije z namenom:

• vzpostaviti mehanizem za spremljanje udeležencev usposabljanja zaradi zagotovitve dolgoročne učinkovitosti usposabljanja libijske obalne straže
• izvajati nove dejavnosti nadzora in zbirati informacije glede nezakonitega izvažanja nafte iz Libije
• omogočati, da bi se s FRONTEXOM in EUROPOLOM, agencijama držav članic, dejavnima na področju kazenskega pregona, bolje izmenjale informacije o trgovini z ljudmi

• Operacija EUNAVFOR MED Sophia: mandat podaljšan do 31. decembra 2018 (sporočilo za javnost, 25. julij 2017)

Veleposlaniki pri EU so potrdili dogovor, ki sta ga 29. junija dosegla malteško predsedstvo in Evropski parlament glede političnih vprašanj, povezanih s predlogom za sistem vstopa/izstopa in predlogom o spremembi schengenskega zakonika v zvezi s sistemom vstopa/izstopa.

To bo omogočilo sklenitev splošnega dogovora, ko bodo rešena še preostala tehnična vprašanja.

S tem sistemom bodo evidentirane informacije o vstopu, izstopu in zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav, ki bodo prečkali zunanje meje schengenskega območja.

• Sistem vstopa/izstopa: Svet potrdil dogovor med predsedstvom in Evropskim parlamentom (sporočilo za javnost, 30. junij 2017)

Malteško predsedstvo in predstavniki Evropskega parlamenta so dosegli splošen politični dogovor ad referendum o vseh dvanajstih poglavjih uredbe o Agenciji Evropske unije za azil.

Ta dogovor mora v bližnji prihodnosti in po nadaljnjem delu v zvezi z uvodnimi izjavami potrditi Coreper. Poleg tega dogovor ne vključuje nekaterih delov besedila, ki so povezani z drugimi zakonodajnimi predlogi iz svežnja o reviziji skupnega evropskega azilnega sistema in še niso bili dokončno oblikovani.

• Agencija EU za azil: predsedstvo in Evropski parlament dosegla splošen politični dogovor (sporočilo za javnost, 29. junij 2017)

Voditelji EU so pozvali k nadaljnjemu ukrepanju za zajezitev tokov migrantov iz Libije v Italijo po osrednjesredozemski poti. Razprave so bile zlasti usmerjene v:

• zagotavljanje nadaljnjega usposabljanja in opremljanja libijske obalne straže
• boljše sodelovanje z državami izvora in tranzita
• nadaljnja prizadevanja za povečanje števila vrnitev

Voditelji EU so menili, da bi bilo nujno treba skleniti sporazume o ponovnem sprejemu s tretjimi državami. Poleg tega so poudarili, da je potrebna reforma skupnega azilnega sistema.

• Evropski svet, 22. in 23. junij 2017

Ministri so sprejeli sklepe Sveta, v katerih so ponovno poudarili, da imajo otroci migranti pravico do zaščite v skladu z ustreznimi določbami prava EU, med drugim Listine EU o temeljnih pravicah, in mednarodnim pravom o pravicah otrok.

V letih 2015 in 2016 je bilo med prosilci za azil v EU 30 odstotkov otrok, med katerimi mnogih na poti niso spremljali družinski člani.

• Sklepi Sveta o zaščiti otrok v migracijah

Svet je dovolil začasno podaljšanje nadzora na notranjih mejah v izjemnih okoliščinah. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška lahko sorazmerni začasni nadzor na določenih delih svojih meja podaljšajo za največ šest mesecev.

• Schengensko območje: Svet priporočil največ šestmesečno podaljšanje nadzora na notranjih mejah

Svet je sprejel priporočilo za podaljšanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška bi morale sorazmerni začasni nadzor na določenih delih svojih meja podaljšati za največ tri mesece.

• Schengensko območje: Svet priporočil podaljšanje nadzora na notranjih mejah

Voditelji EU so na neformalnem srečanju sprejeli izjavo z Malte, v kateri so se osredotočili na ukrepe za zajezitev pritoka migrantov po osrednjesredozemski poti in za uničenje poslovnega modela tihotapcev z ljudmi. Konkretno je 28 voditeljev držav ali vlad EU sprejelo dogovor o okrepitvi sodelovanja z Libijo, od koder je v letu 2016 odšlo več kot 90 % migrantov.

• Izjava z Malte, ki so jo dali člani Evropskega sveta, o zunanjih vidikih migracij: osrednjesredozemska pot, 3. februar 2017

V naboru za hitri odziv je 1 500 uradnikov iz držav članic EU in pridruženih schengenskih držav. V kriznih razmerah bodo ti uradniki nemudoma na voljo agenciji Frontex, ki jih lahko ustrezno napoti v petih delovnih dneh.

• Evropska agencija za mejno in obalno stražo aktivirala nabor za hitro posredovanje

Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) je odobril kompromisno besedilo, dogovorjeno z Evropskim parlamentom, o spremembi Zakonika o schengenskih mejah zaradi okrepitve preverjanja po ustreznih podatkovnih zbirkah na zunanjih mejah.

• Zakonik o schengenskih mejah: dogovor o poostritvi preverjanja na zunanjih mejah

Ministri so razpravljali o pomanjkljivostih pri izvajanju različnih doslej sprejetih ukrepov na področju migracij. Zlasti so se zavezali, da si bodo prizadevali za povečanje števila strokovnjakov, ki jih države članice zagotavljajo agencijam (zlasti Evropskemu azilnemu podpornemu uradu).

Svet je obravnaval tudi reformo skupnega evropskega azilnega sistema, pri čemer so ministri podprli trotirni pristop, ki ga je predlagalo predsedstvo.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 13. in 14. oktober 2016

Evropska agencija za mejno in obalno stražo je bila uradno vzpostavljena 6. oktobra 2016. Prireditev ob vzpostavitvi je potekala na mejnem prehodu Kapitan Andrejevo na zunanji meji Bolgarije s Turčijo.

„Na naših zunanjih mejah ustvarjamo novo resničnost. To je otipljiv rezultat skupne zaveze, dogovorjene v časovnem načrtu iz Bratislave, pa tudi prikaz enotnosti držav članic v praksi,“ je izjavil Robert Fico, slovaški predsednik vlade in trenutno predsedujoči predsedstvu Sveta. „To nam bo pomagalo, da ponovno vzpostavimo schengensko ureditev,“ je še dodal.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo bo pozorno spremljala zunanje meje EU, z državami članicami pa bo sodelovala za hitro prepoznavanje in obravnavanje morebitnih varnostnih groženj na zunanjih mejah EU.

Svet je dokončno odobril vzpostavitev evropske mejne in obalne straže. Njena glavna naloga je pomagati pri celovitem upravljanju zunanjih meja. Zagotavljala bo učinkovito upravljanje migracijskih tokov in visoko raven varnosti v EU.

• Evropska mejna in obalna straža: dokončna odobritev

Politični in varnostni odbor je operaciji EUNAVFOR MED Sophia dal dovoljenje, da začne izvajati dve dodatni podporni nalogi:

• usposabljanje libijske obalne straže in mornarice
• prispevanje k uresničevanju embarga ZN na orožje na odprtem morju ob obali Libije

• Operacija EUNAVFOR MED Sophia dobila dovoljenje za začetek izvajanja dveh dodatnih podpornih nalog

Svet je mandat misije EUCAP Sahel Niger podaljšal do 15. julija 2018, hkrati pa ga je spremenil, da bi lahko nigrskim oblastem pomagal pri razvijanju politik, tehnik in postopkov za boljši nadzor nad nedovoljenimi migracijami.

• Misija EUCAP Sahel Niger: podaljšanje, dogovor o proračunu, sprememba mandata

Evropska komisija je predstavila drugi sklop predlogov za reformo skupnega evropskega azilnega sistema in predlog za oblikovanje skupnega okvira EU za preselitev.

• Dokončanje reforme skupnega evropskega azilnega sistema
• Izboljšanje zakonitih poti: Komisija predlaga oblikovanje skupnega okvira EU za preselitev

Odbor stalnih predstavnikov (Coreper) je potrdil kompromisno besedilo o predlogu uredbe za evropsko mejno in obalno stražo, ki je bilo dogovorjeno z Evropskim parlamentom. Evropska mejna in obalna straža bo sestavljena iz Evropske agencije (sedanja agencija Frontex z razširjenimi nalogami) in nacionalnih organov schengenskih držav, ki so pristojni za upravljanje meja.

• Evropska mejna in obalna straža: Svet potrdil dogovor s Parlamentom

Svet je za eno leto, tj. do 27. julija 2017, podaljšal mandat operacije EUNAVFOR MED Sophia. Poleg tega je dopolnil mandat operacije z dvema podpornima nalogama:

• usposabljanje libijske obalne straže in mornarice
• prispevanje k uresničevanju embarga ZN na orožje na odprtem morju ob obali Libije

• Operacija EUNAVFOR MED Sophia: mandat podaljšan za eno leto, dodani dve novi nalogi

Ministri so razpravljali o trenutnem stanju, zlasti pa o uresničevanju izjave EU in Turčije z dne 18. marca in o migracijskih tokovih v osrednjem Sredozemlju. Podarili so, da bi bilo treba okrepiti vračanje iz Grčije v Turčijo. Sodelujoče države so pozvali, naj pospešijo preselitve sirskih beguncev iz Turčije in premestitve prosilcev za azil iz Grčije in Italije.

Svet je sprejel sklep, katerega cilj je za eno leto odložiti obveznosti Švedske glede premestitve oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije. Sprejel je tudi sklepe o vračanju in ponovnem sprejemu.

• Zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 9. in 10. junij 2016

Evropska komisija je predstavila sporočilo o okviru za partnerstvo s tretjimi državami.

• Sporočilo Komisije o vzpostavitvi novega partnerskega okvira s tretjimi državami v okviru evropske agende o migracijah

Komisija je predstavila tudi predlog direktive o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visoko usposobljene zaposlitve.

• Predlog Komisije za reformo sistema modre karte za visoko usposobljene delavce iz tretjih držav

Skupina G7 je pozvala h globalnemu odzivu na migracijsko in begunsko krizo. Voditelji so se zavezali k povečanju mednarodne pomoči, da bi se lahko odzvali na potrebe beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti. Finančne institucije in dvostranske donatorje so pozvali, naj povečajo svojo pomoč. Dogovorili so se tudi, da bodo podpirali zakonite poti za migracije, in pozvali, naj se vzpostavijo programi za preselitve.

• Celotna izjava voditeljev, Vrh skupine G7, Japonska, 26. in 27. maj 2016
• Vrh skupine G7, Ise-Shima, Japonska, 26. in 27. maj 2016

Ministri so razpravljali o zunanjih vidikih migracij. Pregledali so izvajanje akcijskega načrta iz Vallette ter izjave EU in Turčije.

Svet je sprejel sklepe o operaciji EUNAVFOR MED Sophia, s katerimi je podaljšal mandat te operacije za eno leto in dodal dve podporni nalogi.

• Sklepi Sveta o zunanjih vidikih migracij
• Sklepi Sveta o operaciji EUNAVFOR MED Sophia
• Svet za zunanje zadeve, 23. maj 2016

Ministri za notranje zadeve so izmenjali mnenja o trenutnem stanju. Največ pozornosti so namenili uresničevanju izjave EU in Turčije z dne 18. marca ter migracijskim tokovom v osrednjem Sredozemlju.

Sodelujoče države so bile pozvane, naj v skladu z veljavnimi sklepi pospešijo preselitve sirskih beguncev iz Turčije in premestitve prosilcev za azil iz Italije in Grčije.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 20. maj 2016

Svet je sprejel izvedbeni sklep o priporočilu, ki omogoča nadaljevanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah. Avstrija, Nemčija, Danska, Švedska in Norveška bi morale ohraniti sorazmerni začasni nadzor na posameznih delih svojih meja za največ šest mesecev.

• Svet sprejel priporočilo o nadaljnjem nadzoru notranjih meja

Ministri so se v razpravi posvetili zlasti izvajanju akcijskega načrta iz Vallette in nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko. Pregledali so tudi, kako potekajo dialogi na visoki ravni s partnerskimi državami.

Svet je razpravljal o tem, kako bi bilo najbolje podpreti begunce in razseljence, ujete v dolgotrajne krize.

• Svet za zunanje zadeve (razvoj), 12. maj 2016

Evropska komisija je predstavila niz predlogov za reformo skupnega evropskega azilnega sistema.

• Za vzdržen in pravičen skupni evropski azilni sistem

Komisija je predstavila tudi predlog izvedbenega sklepa Sveta o priporočilu za nadaljevanje začasnega nadzora na notranjih mejah v izrednih okoliščinah.

Ministri za notranje zadeve so preučili napredek v zvezi z izvajanjem obstoječih ukrepov. Poleg tega so ponovno poudarili, da je treba pospešiti uresničevanje izjave EU in Turčije z dne 18. marca 2016.

Ministri so se seznanili z napredkom, doseženim v zvezi z osnutkom uredbe o evropski mejni straži.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 21. april 2016

Ministri so razpravljali o zunanjih vidikih migracij. Ocenili so napredek pri izvajanju ukrepov iz izjave EU in Turčije ter pregledali pobude, sprejete v zvezi z osrednjo sredozemsko potjo. Izpostavili so tudi ukrepe v okviru boja proti trgovcem z ljudmi in tihotapcem ter podporo, ki jo EU namenja Afriki.

• Zasedanje Sveta za zunanje zadeve, 18. in 19. april 2016

Odbor stalnih predstavnikov se je dogovoril o pogajalskem stališču Sveta glede predlagane uredbe o evropski mejni straži. Takoj ko bo Evropski parlament sprejel svoje stališče, bo predsedstvo začelo pogajanja, da bi do konca junija 2016 dosegli politični dogovor.

Glavni namen evropske mejne straže naj bi bilo zagotavljanje in izvajanje celovitega evropskega upravljanja zunanjih meja EU v okviru skupne odgovornosti. Sestavljali naj bi jo evropska agencija za meje in nacionalni organi, pristojni za upravljanje meja.

• Evropska mejna straža: Svet pripravljen na pogajanja s Parlamentom

Evropska komisija je na podlagi izjave EU in Turčije dala predlog za spremembo sklepa Sveta o premestitvi oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije. V skladu s tem predlogom bi bilo 54 000 nedodeljenih mest na voljo za preselitev Sircev iz Turčije v EU.

• Predlog sklepa Sveta o spremembi sklepa Sveta z dne 22. septembra 2015 o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije

Evropski svet je nadalje obravnaval svojo celovito strategijo za reševanje migracijske krize.

Voditelji EU in Turčije so na srečanju 18. marca sklenili dogovor, na podlagi katerega naj bi prekinili tok nedovoljenih migracij prek Turčije v Evropo, s tem pa uničili poslovni model tihotapcev z ljudmi ter migrantom ponudili alternativno možnost brez tveganja za izgubo življenja.

• Evropski svet, 17. in 18. marec 2016
• Izjava EU in Turčije, 18. marec 2016
• Sklepi Evropskega sveta, 17. in 18. marec 2016

Svet je sprejel predlog spremembe proračuna, ki ga je Komisija predložila 9. marca 2016. Strinjal se je, da bo iz proračuna EU za leto 2016 na voljo 100 milijonov EUR v obveznostih in 80,2 milijona EUR v plačilih, da bi pomagali Grčiji in drugim državam članicam, ki so se zaradi begunske krize znašle pod pritiskom.

Predlog spremembe proračuna mora zdaj odobriti še Evropski parlament.

Svet je 15. marca sprejel uredbo, na podlagi katere bo EU lahko pomagala Grčiji in drugim prizadetim državam članicam, ki se spopadajo s težkimi humanitarnimi razmerami zaradi migracijske krize. V okviru humanitarne pomoči EU naj bi beguncem zagotovili hrano, zavetišče, vodo, zdravila in druge osnovne potrebščine.

• Begunska kriza: Svet vzpostavlja mehanizem za nujno pomoč

Ministri so razpravljali o trenutnih razmerah in izvajanju ukrepov iz izjavevoditeljev EU, sprejete 7. marca. Poleg tega jim je predsedstvo je poročalo o napredku pri preučevanju predloga uredbe o vzpostavitvi evropske mejne in obalne straže.

Svet je sprejel Sklepe o tihotapljenju migrantov. Sprejel je tudi izvedbeni sklep o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601.

• Sklepi Sveta o tihotapljenju migrantov
• Izvedbeni sklep Sveta o začasni odložitvi premestitve 30 % prosilcev, ki so Avstriji dodeljeni v skladu s Sklepom Sveta (EU) 2015/1601

Svet se je dogovoril o mehanizmu nujne pomoči za krizo znotraj Unije. Tako bo EU lahko pomagala Grčiji in drugim prizadetim državam članicam pri spopadanju s težkimi humanitarnimi razmerami zaradi migracijske krize. V okviru humanitarne pomoči EU naj bi beguncem zagotovili hrano, zavetišče, vodo, zdravila in druge osnovne potrebščine.

Ta predlog se predloži Svetu za splošne zadeve, da bi ga lahko uradno sprejel na seji 15. marca.

• Begunska kriza: Svet pokazal solidarnost z Grčijo z odobritvijo nujne pomoči

Voditelji EU so se srečali s predstavniki Turčije, da bi okrepili sodelovanje na področju migracijske krize. Odločno so se zavzeli za dosledno in hitro izvajanje akcijskega načrta EU-Turčija ter zmanjšanje števila oseb, ki iz Turčije nezakonito vstopajo v Grčijo.

Razpravljali so tudi o nekaterih novih predlogih za reševanje krize. Naloga predsednika Tuska je, da te predloge pred naslednjim zasedanjem Evropskega sveta podrobneje opredeli.

• Srečanje voditeljev držav ali vlad EU in Turčije, 7. marec 2016
• Izjava voditeljev držav ali vlad EU, 7. marec 2016

Komisija je predstavila predlog uredbe Sveta o vzpostavitvi instrumenta za zagotavljanje nujne pomoči v kriznih razmerah v EU. Ta instrument naj bi omogočil zagotavljanje humanitarne pomoči v primeru večjih kriz, ki bi prizadele države članice, vključno s trenutno migracijsko krizo.

• Predlog uredbe Sveta o zagotavljanju nujne pomoči v EU

Ministri so razpravljali o trenutnih razmerah na področju migracij in znova poudarili potrebo po skupni evropski rešitvi. Osrednjo pozornost so namenili napredku pri izvajanju obstoječih ukrepov ter sodelovanju s Turčijo in državami na zahodnobalkanski poti.

Svet se je prav tako seznanil z delom v zvezi s predlogom za Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 25. februar 2016

Voditelji EU so sprejeli sklepe o migracijski krizi. V njih so največ pozornosti namenili potrebi po evropskem soglasju o migracijah ter izvajanju že sprejetih odločitev. Poudarili so, da je treba doseči napredek pri:

• izvajanju akcijskega načrta med EU in Turčijo
• nudenju humanitarne pomoči beguncem, tudi na zahodnem Balkanu
• zagotavljanju delovanja žariščnih točk
• izvajanju sklepov o premestitvi, vračanju in ponovnem sprejemu
• boljšem upravljanju zunanjih meja
• ponovni normalizaciji delovanja schengenskega območja

• Evropski svet, 18. in 19. februar 2016

Svet je sprejel priporočilo o odpravi resnih pomanjkljivosti, ki so bile ugotovljene med ocenjevanjem uporabe schengenskega pravnega reda na področju upravljanja zunanjih meja v Grčiji. V priporočilu se Grčiji predlagajo popravni ukrepi za odpravo teh pomanjkljivosti.

• Priporočilo Sveta o odpravi resnih pomanjkljivosti, ki so bile v letu 2015 ugotovljene med ocenjevanjem uporabe schengenskega pravnega reda na področju upravljanja zunanjih meja v Grčiji
• Schengenska evalvacija Grčije: Svet sprejel priporočilo o odpravi pomanjkljivosti na področju zunanjih meja

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk se je pridružil svetovnim voditeljem na konferenci v Londonu in sporočil, da bo EU v letu 2016 prispevala 3 milijarde EUR za pomoč prebivalcem Sirije, tako tistim znotraj države kot beguncem, pa tudi skupnostim v sosednjih državah, ki so jih sprejele.

• EU na konferenci v Londonu obljubila več kot 3 milijarde EUR za Sirijo
• Govor predsednika Donalda Tuska na londonski konferenci o podpori Siriji in Bližnjemu vzhodu

Države članice so se dogovorile, kako bodo financirale instrument EU za pomoč beguncem v Turčiji v višini treh milijard EUR. EU bo tako lahko dostavila dodatno humanitarno pomoč beguncem v Turčiji in njihovim gostiteljskim skupnostim.

• Instrument za pomoč beguncem v Turčiji: dogovor držav članic glede podrobnosti financiranja

Svet je ugotovil, da so izpolnjeni vsi pogoji, da se z operacijo EUNAVFOR MED Sophia na odprtem morju začne uporabljati resolucija Varnostnega sveta ZN 2240. Ta resolucija daje operaciji Sophia več pooblastil za ukrepanje proti tihotapljenju migrantov in trgovini z ljudmi z ozemlja Libije in ob njenih obalah v okviru druge faze operacije (odprto morje). Druga faza se je začela 7. oktobra 2015.

• Sklep Političnega in varnostnega odbora o izvajanju resolucije Varnostnega sveta ZN št. 2240, 20. januar 2016
• Sprejetje resolucije Varnostnega sveta ZN št. 2240

Ministri so razpravljali tudi o stališču EU pred donatorsko konferenco za pomoč Siriji, ki bo 4. februarja 2016 v Londonu. Namen te konference je odzvati se na dolgoročne ekonomske potrebe beguncev v regiji in povečati razpoložljiva sredstva za najbolj prizadete države.

Evropski svet se je seznanil z izvajanjem odločitev, sprejetih na minulih zasedanjih, in se dogovoril o pospešitvi ukrepov v zvezi z:

• delovanjem žariščnih točk
• izvrševanjem odločitev o premestitvi in vračanju
• varovanjem zunanjih meja EU
• sodelovanje z državami izvora in tranzita

Voditelji EU so prav tako pozvali Svet, naj čim prej preuči predlog Evropske komisije za krepitev zunanjih meja EU, ki je bil objavljen 15. decembra.

• Sklepi o migracijah – Evropski svet (17. december 2015)
• Evropski svet, 17. in 18. december 2015

Evropska komisija je v okviru uresničevanja evropske agende o migracijah pripravila sveženj predlogov za varovanje zunanjih mej EU in učinkovitejše upravljanje migracij.

• Sveženj predlogov Evropske komisije za varovanje zunanjih meja Evrope (sporočilo za javnost Evropske Komisije)

Komisija je predstavila tudi:

• Priporočilo za prostovoljni program humanitarnega sprejema za begunce iz Sirije v Turčiji (sporočilo za javnost Evropske komisije)
• Predlog za začasno zamrznitev obveznosti Švedske v okviru mehanizma za premestitev EU (sporočilo za javnost Evropske komisije)

Ministri za pravosodje so se seznanili s poročilom o napredku pri ukrepanju na področju pravosodnega sodelovanja in boju proti ksenofobiji.

Ministri za notranje zadeve so razpravljali o izvajanju predhodno dogovorjenih ukrepov ter o ukrepih, potrebnih za okrepitev schengenskega območja.

• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 3. in 4. december 2015

EU in Turčija sta sprejeli skupni akcijski načrt za reševanje begunske krize, do katere je prišlo zaradi razmer v Siriji.

EU in njene države članice bodo okrepilepolitično in finančno sodelovanje, da bi zajezili migracijski tok, ki prek Turčije prihaja v EU. EU se zavezuje, da bo Turčiji zagotovila začetne 3 milijarde EUR dodatnih sredstev za pomoč pri izboljšanju položaja sirskih beguncev, ki so trenutno v tej državi.

V akcijskem načrtu je predvideno tudi okrepljeno sodelovanje v zvezi z migranti, ki ne potrebujejo mednarodne zaščite.

Sporazum med EU in Turčijo o ponovnem sprejemu se bo začel v celoti uporabljati od junija 2016. EU in Turčija si tudi prizadevata, da bi do oktobra 2016 dokončali proces liberalizacije vizumskega režima za turške državljane na schengenskem območju.

• Srečanje voditeljev držav ali vlad s Turčijo – izjava EU in Turčije, 29. november 2015
• Srečanje voditeljev držav ali vlad Evropske unije s Turčijo, 29. november 2015

Rdeča nit razprav na vseh štirih sejah Sveta je bila vključevanje migrantov. Ministri so največ pozornosti namenili:

• vlogi mladinske politike in mladinskega dela v zvezi z migracijami
• strategijam izobraževanja in usposabljanja za vključevanje pred kratkim prispelih migrantov in ljudi s priseljenskim ozadjem
• vlogi medkulturnega dialoga pri izboljšanju medsebojnega razumevanja med migranti in državami gostiteljicami
• izobraževalnemu vidiku športa v pomoč prikrajšanim mladim in migrantom

• Svet za izobraževanje, mladino, kulturo in šport, 23. in 24. november 2015

Ministri so se osredotočili na nadaljnje ukrepanje po konferenci na visoki ravni o zahodnobalkanski poti 8. oktobra ter vrhu v Valletti na temo migracij 11. in 12. novembra. Pozitivno so ocenili razprave z afriškimi partnerji v Valletti. V razpravi o zahodnobalkanski in vzhodni poti so govorili o sodelovanju s Turčijo, Libanonom in Jordanijo.

• Svet za zunanje zadeve, 16. in 17. november 2015

Voditelji držav ali vlad EU so na srečanju s kolegi iz afriških držav obravnavali migracijsko problematiko. Dogovorili so se o akcijskem načrtu, usmerjenim na pet prednostnih področij:

• odpravljanje temeljnih vzrokov za neregularne migracije in prisilno razseljevanje
• krepitev prizadevanj za spodbujanje in vzpostavitev zakonitih migracijskih poti
• izboljšanje zaščite migrantov in prosilcev za azil
• boj proti izkoriščanju migrantov in trgovini z njimi
• izboljšanje sodelovanja pri vračanju, ponovnem sprejemu in reintegraciji

• Vrh v Valletti, 11. in 12. november 2015 – akcijski načrt
• Vrh v Valletti, 11. in 12. november 2015 – politična izjava
• Vrh v Valletti na temo migracij, 11. in 12. november 2015

Voditelji EU so razpravljali o najnovejšem razvoju migracijske krize in kako pospešiti izvajanje ukrepov, dogovorjenih septembra in oktobra. Posvetili so se zlasti sodelovanju s Turčijo.

Predsednik Tusk je tudi ponovno poudaril, da mora EU ponovno vzpostaviti nadzor na svojih zunanjih mejah in začeti učinkovito registrirati migrante.

• Izjava predsednika Donalda Tuska za javnost po neformalnem srečanju voditeljev držav ali vlad EU
• Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad EU 12. novembra 2015

Ministri so sprejeli sklepe o določitvi dodatnih ukrepov za obvladovanje begunske in migracijske krize. Ti sklepi so zlasti usmerjeni na:

• pospešitev procesa premeščanja, ki se že izvaja
• krepitev zunanjih meja EU
• preprečevanje trgovine z ljudmi in njihovega tihotapljenja
• uspešnejše vračanje in ponovni sprejem

Svet je podprl odločitev predsedstva o nadgradnji enotnih ureditev za politično odzivanje na krize v fazo polnega delovanja.

• Sklepi Sveta o ukrepih za reševanje begunske in migracijske krize
• Svet za pravosodje in notranje zadeve, 09. november 2015

Luksemburško predsedstvo je sklenilo aktivirati enotne ureditve za politično odzivanje na krize (IPCR) glede izmenjave informacij. Države članice in institucije EU so pozvane, naj prek skupne spletne platforme stalno izmenjujejo najnovejše informacije o razmerah na terenu. Komisija in ESZD bosta zagotavljali redne celovite analize prejetih informacij.

Namen tega ukrepa je spremljati razvoj migracijskih tokov, podpirati odločanje in učinkoviteje izvajati dogovorjene ukrepe.

• Migracijska kriza: predsedstvo Sveta EU okrepilo izmenjavo informacij med državami članicami z aktivacijo IPCR

Ministri so poglobljeno razpravljali o migracijah in se pri tem usmerili na razvojno sodelovanje. Dogovorili so se o intenzivnejšem sodelovanju s tretjimi državami pri obravnavi skupnih izzivov, na katere se morajo odzivati Evropa in njene partnerske države.

• Svet za zunanje zadeve, 26. oktober 2015

V okviru reševanja begunske krize v regiji so se voditelji Albanije, Avstrije, Bolgarije, Hrvaške, nekdanje jugoslovanske republike Makedonije, Nemčije, Grčije, Madžarske, Romunije, Srbije in Slovenije dogovorili o akcijskem načrtu s sedemnajstimi točkami za izboljšanje sodelovanja med državami na zahodnobalkanski migracijski poti.

• Izjava voditeljev po srečanju na temo tokov beguncev na zahodnobalkanski poti

Voditelji EU so potrdili več prednostnih nalog:

• sodelovanje z državami izvora in tranzita: pozdravili so dogovor o skupnem akcijskem načrtu EU in Turčije ter se dogovorili, da bodo na naslednjem vrhu v Valletti dorekli konkretne operativne ukrepe
• krepitev zunanjih meja EU: med drugim z integriranim sistemom upravljanja meja, ki bo presegal trenutni mandat Frontexa, ter z napotitvijo več sto dodatnih mejnih straž zaradi varovanja žariščnih območij v Grčiji in Italiji
• vračanje in ponovni sprejem: izboljšanje izvajanja v skladu z veljavno zakonodajo in dogovori ter okrepitev vloge Frontexa

• Evropski svet, 15. oktober 2015
• Sklepi Evropskega sveta, 15. oktober 2015
• Begunska kriza: poročilo o napredku pri izvajanju prednostnih nalog (Evropska komisija)

Zunanji ministri EU so obravnavali zunanje vidike migracij. Svet je sprejel sklepe kot prispevek k razpravam na zasedanju Evropskega sveta 15. oktobra.

• Sklepi Evropskega sveta o migracijah, 12. oktober 2015
• Seja Sveta za zunanje zadeve, 12. oktober 2015

Svet je razpravljal o prihodnjem upravljanju zunanjih meja EU in sprejel sklepe o prihodnosti politike vračanja.

• Sklepi Sveta o prihodnosti politike vračanja, 8. oktober 2015
• Zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 8. in 9. oktober 2015

Ministri za notranje in za zunanje zadeve iz EU so se sestali s kolegi iz Turčije, Libanona, Jordanije in držav Zahodnega Balkana. Konference so se udeležile tudi pridružene države Švica, Norveška, Lihtenštajn in Islandija.

Pripomogla naj bi k izboljšanju stikov med vsemi partnerji v prid poglobitvi solidarnosti in zagotavljanju urejenega obvladovanja begunskih in migracijskih tokov. Na konferenci je bila sprejeta izjava.

• Izjava s konference na visoki ravni o vzhodnosredozemski in zahodnobalkanski poti
• Konferenca o vzhodnosredozemsko-zahodnobalkanski poti, 8. oktober 2015

Politični in varnostni odbor je sprejel dogovor, da se bo prvi korak druge faze operacije proti tihotapcem ljudi začel 7. oktobra 2015. Ta bo omogočil izvedbo preiskav in pregledov na krovu ter zasege in preusmerjanje sumljivih plovil na odprtem morju v skladu z mednarodnim pravom.

Dogovoril se je tudi, da se ime operacije spremeni v „Sophia“, kakor je bilo ime deklici, ki se je rodila na ladji, ki sodeluje v operaciji.

• EUNAVFOR Med: EU potrdila začetek aktivne faze v operaciji proti tihotapcem ljudi, ki jo bo preimenovala v operacijo Sofija

Voditelji EU so se dogovorili o vrsti prednostnih področij ukrepanja:

• odziv na nujne potrebe beguncev prek pomoči Uradu Visokega komisarja Združenih narodov za begunce, Svetovnemu programu za hrano, Libanonu, Jordaniji, Turčiji in drugim državam
• pomoč državam Zahodnega Balkana pri obvladovanju pritoka beguncev
• odpravljanje temeljnih vzrokov nedovoljenih migracij v Afriki
• obvladovanje razmer na zunanjih mejah EU
• podpora najbolj obremenjenim državam članicam z vzpostavitvijo t. i. žariščnih točk ter zagotavljanje premestitve in vračanja

Razpravljali so tudi o tem, kako reševati dolgoročne migracijske izzive, in pozvali k novim diplomatskim prizadevanjem v zvezi s Sirijo in Libijo.

• Izjava – neformalno srečanje voditeljev držav ali vlad, 23. september 2015
• Neuradno srečanje voditeljev držav ali vlad, 23. september 2015

Svet je sprejel sklep o mehanizmu za začasno in izredno premestitev iz Italije in Grčije v druge države članice. Ta mehanizem se bo uporabil za 120 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito.

• Sklep Sveta o uvedbi začasnih ukrepov na področju mednarodne zaščite v korist Italije in Grčije
• Seja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 22. september 2015

Svet je sprejel dokončni sklep o mehanizmu za začasno in izredno premestitev iz Italije in Grčije v druge države članice. Ta mehanizem se bo uporabil za 40 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito.

Predsedstvo je pripravilo sklop sklepov, ki predstavljajo nadaljnje ukrepe za odzivanje na migracijsko krizo.

• Svet sprejel dogovor o premestitvi 40 000 beguncev iz Grčije in Italije
• Celotno besedilo sklepov predsedstva
• Seja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 14. september 2015

Svet je sprejel pozitivno oceno, v kateri se je strinjal, da so izpolnjeni pogoji za prehod na prvi korak druge faze. Ta ocena je eden od formalnih korakov, ki so potrebni v procesu prehoda operacije v drugo fazo na odprtem morju.

• EUNAVFOR Med: Svet pozitivno ocenil pogoje za prehod v prvi korak druge faze na odprtem morju

Evropska komisija je v okviru izvajanja evropske agende o migracijah, predstavljene meseca maja, predložila drugi sveženj predlogov za reševanje begunske krize:

• predlog o nujni premestitvi 120 000 oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito, iz najbolj izpostavljenih držav
• stalni mehanizem za premestitev za vse države članice
• skupni evropski seznam varnih držav izvora
• učinkovitejša politika vračanja
• priročnik s pravili javnega naročanja v zvezi z ukrepi za pomoč beguncem
• ukrepi v zvezi z zunanjo razsežnostjo begunske krize
• skrbniški sklad za Afriko

• Sveženj predlogov Evropske komisije za reševanje begunske krize (Evropska komisija – sporočilo za javnost)

Ministri za notranje zadeve so se dogovorili o prispevku posameznih držav članic za premestitve in preselitve54 760oseb, ki nedvomno potrebujejo mednarodno zaščito.

Sprejeli so tudi sklepe o določitvi nekaterih tretjih držav za varne države izvora.

• Seja Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 20. julij 2015

Voditelji EU so se na podlagi delovnega programa Komisije in razprav v Svetu dogovorili o vrsti ukrepov na naslednjih področjih:

• premestitev in ponovna naselitev
• vračanje in ponovni sprejem
• sodelovanje s tretjimi državami

• Sklepi Evropskega sveta, 25. in 26. junij 2015
• Zasedanje Evropskega sveta, 25. in 26. junij 2015

Svet je začel pomorsko operacijo EU NAVFOR Med proti tihotapcem in trgovcem z ljudmi v Sredozemlju. Misija se bo izvajala v zaporednih fazah; prva faza bo posvečena nadzoru in oceni mrež za tihotapljenje ljudi in trgovino z njimi.

• Svet začel izvajati pomorsko operacijo EU za prekinitev mrež za tihotapljenje in trgovino z ljudmi v Sredozemlju

Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je veleposlanika Pierra Vimonta imenoval za vodenje priprav na konferenco EU in afriških držav v Valletti.

• Predsednik Tusk imenoval Pierra Vimonta za osebnega odposlanca na konferenci v Valletti, 16. junij 2015

Ministri EU za notranje zadeve so na junijski seji Sveta razpravljali o različnih vidikih evropske agende o migracijah, ki jo je predlagala Evropska komisija, in njenem izvedbenem svežnju.

Večina delegacij je pozdravila njeno celovito in medsektorsko naravo ter dejstvo, da združuje takojšnje ukrepe za reševanje sedanjih kriz in predlagane dolgoročne ukrepe, ki bi morali biti podlaga za oblikovanje resnične evropske migracijske politike.

• Zasedanje Sveta za pravosodje in notranje zadeve, 15. in 16. junij 2015

Evropska komisija je dva tedna po tem, ko je predstavila evropsko agendo o migracijah, predlagala prvi sveženj ukrepov za obvladovanje migracijske krize:

• predlog o nujni premestitvi 40 000 oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, iz Italije in Grčije v druge države članice
• priporočilo, s katerim je države članice pozvala, naj naselijo 20 000 oseb, ki prihajajo iz držav zunaj EU in potrebujejo mednarodno zaščito
• akcijski načrt EU za boj proti tihotapljenju migrantov
• smernice za odvzemanje prstnih odtisov
• javno posvetovanje o prihodnosti direktive o modri karti

• Sveženj predlogov za reševanje migracijske krize, 27. maj 2015 (Evropska komisija – sporočilo za javnost)

Svet je po izrednem zasedanju Evropskega sveta 23. aprila ponovno poudaril, da si je treba še bolj prizadevati za krepitev povezav med področjema migracij in razvoja. Evropsko komisijo in ESZD je pozval, naj pripravita konkretne ukrepe.

• Svet za zunanje zadeve (razvoj), 26. maj 2015

Svet je v skladu s smernicami Evropskega sveta sklenil vzpostaviti vojaško operacijo EU (EUNAVFOR Med), da bi uničili poslovni model tihotapcev in trgovcev z ljudmi v Sredozemlju.

• Svet sprejel dogovor o začetku pomorske operacije EU za prekinitev mreže za tihotapljenje ljudi v Sredozemlju

Svet se je strinjal z razširitvijo področja delovanja civilne misije EU v Nigru, da bi oblastem te države pomagal pri preprečevanju nedovoljenih migracij in s tem povezanih kaznivih dejanj.

• Misija EUCAP Sahel Niger za preprečevanje nedovoljenih migracij
• EUCAP Sahel Niger (ESZD)

Evropska komisija je 13. maja 2015 sprejela evropsko agendo o migracijah, v kateri je poudarila potrebo po boljšem upravljanju migracij in skupno odgovornost zanje.

V agendi so zajeti vsi vidiki upravljanja migracij, celovito pa obravnava tudi notranje in zunanje vidike.

Opredeljuje konkretne dejavnosti in ukrepe na naslednjih štirih področjih:

• zmanjšanje spodbud za nedovoljene migracije
• reševanje življenj in varovanje zunanjih meja
• odločna azilna politika
• nova politika na področju zakonitih migracij.

Po tragičnih dogodkih v Sredozemlju aprila 2015 so se voditelji držav in vlad EU dogovorili, da bodo storili vse, da bi preprečili nove izgube življenj na morju in odpravili temeljne vzroke migracij. Sklenili so, da se bodo pri odzivu osredotočili na štiri glavna področja:

• okrepitev navzočnosti na morju
• boj proti trgovcem z ljudmi
• preprečevanje nezakonitih migracijskih tokov
• večja notranja solidarnost in odgovornost.

Voditelji EU so poudarili ključno vlogo prihodnjega sporočila Komisije o evropski agendi o migracijah in pozvali k organizaciji vrha v Valletti, na katerem bi z afriškimi in drugimi ključnimi državami obravnavali migracijsko problematiko.

Pozvali so tudi k hitri okrepitvi operacij Triton in Poseidon z najmanj trikratnim povečanjem njunih finančnih sredstev za leti 2015 in 2016.

• Izredno zasedanje Evropskega sveta 23. aprila 2015 – izjava