"Piškotke uporabljamo, da izboljšamo vašo izkušnjo pri brskanju. Nujni piškotki so potrebni, saj omogočajo bistvene funkcije spletišča Sveta. Izbirni piškotki nam pomagajo pri pripravi anonimnih in zbirnih statističnih poročil, da lahko bolje zadostimo vašim potrebam.
Svet za pravosodje in notranje zadeve, 8. in 9. junij 2023
Glavni rezultati
Notranje zadeve, 8. junij
Azil in migracije
Svet je dosegel dogovor o dveh ključnih dosjejih o azilu in migracijah – uredbi o upravljanju azila in migracij ter uredbi o azilnih postopkih. Oba zakonodajna akta sta temelj nove – pravične, učinkovite in dolgoročno trajnostne – evropske migracijske in azilne politike.
Migracije so skupen evropski izziv in odgovornost. Naš današnji dogovor je velik korak naprej k pravični in trajnostni evropski migracijski in azilni politiki.
Maria Malmer Stenergard, švedska ministrica za migracije
Uredba o azilnih postopkih določa skupni postopek po vsej EU, ki ga morajo države članice upoštevati, ko posamezniki zaprosijo za mednarodno zaščito. Uredba vsebuje tudi pravilo o postopkih na meji, na podlagi katerega se na zunanjih mejah EU lahko hitro oceni, ali so prošnje neutemeljene ali nedopustne.
Uredba o upravljanju azila in migracij naj bi nadomestila veljavno dublinsko uredbo. Namen uredbe o upravljanju azila in migracij je določiti, katera država članica je odgovorna za obravnavanje prošnje za azil. Vzpostavlja tudi nov mehanizem za upravljanje migracij in solidarnost, ki bo zagotovil enakomernejšo porazdelitev migrantov po vsej EU.
Zakonodajni okvir EU za migracije in azil ter zunanja razsežnost migracij sta dve plati iste medalje. Komisija in predsedstvo sta Svet seznanila s trenutnim stanjem zunanje razsežnosti migracij, vključno z vprašanji, kot so globalni migracijski tokovi in sodelovanje EU z zunanjimi partnerji za obvladovanje migracijskih pritiskov. Posebna pozornost je bila namenjena akcijskemu načrtu za zahodnosredozemsko/atlantsko pot ter razmeram v Tuniziji, Egiptu in Iraku.
Schengensko območje
Schengenski svet je izmenjal mnenja o splošnem stanju schengenskega območja, in sicer na podlagi Poročila o stanju schengenske ureditve za leto 2023, ki ga je predstavila Komisija. Ministri in ministrice so določili področja, ki bi jim moral Schengenski svet v naslednjem ciklu Schengenskega sveta 2023–2024 nameniti posebno pozornost:
odprava kontrol na mejah z Bolgarijo in Romunijo
povečanje učinkovitosti sistemov vračanja
krepitev sodelovanja pri preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj za boj proti organiziranemu kriminalu in prometu s prepovedanimi drogami
okrepitev prizadevanj na področju migracij in upravljanja meja
Schengenski svet je razpravljal tudi o spremljanju brezvizumskih režimov. Ministri in ministrice so pozvali k bolj strateški uporabi vizumske politike EU. Na splošno so pozdravili načrt Komisije, da v drugi polovici tega leta pripravi zakonodajni predlog za učinkovitejši mehanizem za zadržanje izvzetja iz vizumske obveznosti. S tem bi EU dobila boljše orodje za preprečevanje primerov zlorabe brezvizumskih režimov in za bistveno zmanjšanje obsega nedovoljenih migracij v EU, ki so posledica neusklajenosti vizumskih politik sosednjih držav, za katere ne velja vizumska obveznost.
Agencija EU-LISA, odgovorna za operativno upravljanje informacijskih sistemov na področju svobode, varnosti in pravosodja, je ministre in ministrice seznanila z izvajanjem interoperabilnosti informacijskih sistemov EU. Države članice jih uporabljajo za boj proti kriminalu, nadzor meja in upravljanje migracijskih tokov. Agencija je med drugim poročala o stanju pri izvajanju teh sistemov. Revidiran časovni okvir za tehnično pripravljenost teh sistemov naj bi bil predstavljen na oktobrskem srečanju Sveta PNZ.
Romunija je v okviru schengenskega dela srečanja poročala tudi o ministrskem forumu za schengenske države članice, ki je potekal 9. maja 2023. Romunija in Bolgarija sta delegacijam poročali o pilotnih projektih na področju azila, vračanja in upravljanja meja. Predsedstvo je na koncu poročalo o aktualnih zakonodajnih predlogih za schengensko območje.
Notranja varnost / preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj
Predsedstvo in Komisija sta ministre in ministrice seznanila z novostmi glede ustanovitve strokovne skupine na visoki ravni za dostop do podatkov za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Strokovna skupina si bo prizadevala za oblikovanje vizije o tem, kako obravnavati sedanje in pričakovane izzive na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj glede na tehnološki razvoj – na primer uporabo elektronske komunikacije s šifriranjem od konca do konca ali umetne inteligenco –, ter predlagati priporočila za oblikovanje politik in zakonodaje EU.
Storilci kaznivih dejanj za svoje dejavnosti vse pogosteje zlorabljajo digitalne storitve. Zagotoviti moramo, da bodo imeli organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj orodja, ki jih potrebujejo za boj proti kriminalu, zato je dostop do podatkov osrednjega pomena. Prepričan sem, da bo strokovna skupina na visoki ravni znatno prispevala k učinkovitejšemu preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.
Gunnar Strömmer, švedski minister za pravosodje
Evropa se sooča z vse večjim številom kompleksnih in dolgotrajnih kriz, kot so obsežne poplave, požari v naravi in COVID-19. Zaradi ruske vojne agresije proti Ukrajini se je povečalo tudi tveganje kemičnih, bioloških, radioloških ali jedrskih (KBRJ) incidentov. Ministri in ministrice so odobrili sklepe o krepitvi odpornosti celotne družbe v okviru civilne zaščite, vključno s pripravljenostjo na tveganja KBRJ incidentov. Svet se strinja, da ima civilna zaščita pomembno vlogo pri krepitvi odpornosti EU in zmanjševanju tveganja KBRJ incidentov.
Med kosilom je potekala razprava o vprašanjih s področja boja proti terorizmu ter boja proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu. Na dnevnem redu so bile tudi posledice agresije Rusije proti Ukrajini za notranjo varnost EU in začasna zaščita ljudi, ki bežijo pred vojno.
Predsedstvo je poročalo tudi o trenutnem stanju drugih zakonodajnih predlogov – od zakonodajnih predlogov na področju azila, migracij, meja in vizumov do pravil za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej.
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Pod točko „Razno“ je Slovenija predstavila sklepe z ministrskega srečanja v okviru brdskega procesa, ki je potekalo 3. in 4. aprila 2023 v Portorožu. Ministrsko srečanje je bilo posvečeno razpravi o trenutnih izzivih na področju notranje varnosti in migracij s poudarkom na tesnejšem sodelovanju v boju proti tihotapljenju migrantov. Predsedstvo je poročalo o ministrskem srečanju EU-ZDA za pravosodje in notranje zadeve, ki bo 20. in 21. junija 2023 v Stockholmu. Španska delegacija, ki bo naslednja predsedovala Svetu, je predstavila svoj delovni program.
Sporazum o sodelovanju na področju konkurence med EU in Združenim kraljestvom
Svet je brez razprave sprejel sklep o pooblastilu za začetek pogajanj z Združenim kraljestvom o sodelovanju in izmenjavi informacij na področju konkurence.
Sporazum bo dopolnil sporazum o trgovini in sodelovanju med EU in Združenim kraljestvom, ki je začel veljati 1. maja 2021, in bo urejal sodelovanje z organi Združenega kraljestva, pristojnimi za konkurenco, pri zadevah, povezanih z uporabo konkurenčnega prava EU.
Svet je sprejel pet splošnih pristopov – skupna stališča o osnutkih zakonodajnih aktov EU, ki so predpogoj za začetek pogajanj z Evropskim parlamentom – za učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu, zaščito javne razprave, preprečevanje nasilja nad ženskami in inkriminacijo kršitev sankcij EU.
Boj proti organiziranemu kriminalu je ena od glavnih prednostnih nalog švedskega predsedstva. Danes sprejete pomembne odločitve bodo izboljšale zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri boju proti organiziranemu kriminalu, vendar ob hkratnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic. S tem se bo okrepila svoboda in varnost vseh državljanov in državljank v državah članicah EU.
Gunnar Strömmer, švedski minister za pravosodje
EU krepi pravila o povrnitvi in zaplembi predmetov, uporabljenih za kazniva dejanja, in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem. V skladu zadevnimi posodobitvami bi države članice med drugim morale omogočiti, da se pod določenimi pogoji odvzame nepojasnjeno premoženje. Svet se je dogovoril o splošnem pristopu glede tega osnutka zakonodajnega akta.
Svet je dosegel dogovor o splošnem pristopu glede predlaganega zakonodajnega akta proti strateškim tožbam za onemogočanje udeležbe javnosti (SLAPP). Njegov cilj je preprečiti neutemeljene sodne postopke proti novinarjem in zagovornikom človekovih pravic ali zlorabo teh postopkov ter določiti pravila in pravna sredstva zoper te postopke. Na podlagi predlaganega zakonodajnega akta EU bodo osebe, proti katerim so bile sprožene SLAPP, upravičene do več postopkovnih jamstev in vrst zaščite.
Svet se je dogovoril o stališču glede posodobitve direktive EU o boju proti trgovini z ljudmi. Med drugim bosta kot obliki izkoriščanja, zajeti v zadevni direktivi, izrecno navedeni prisilna poroka in nezakonita posvojitev. Države EU morajo obenem zagotoviti, da bodo ljudje, ki se bodo zavestno posluževali storitev, ki jih bodo zagotavljale žrtve trgovine z ljudmi, izpostavljeni sankcijam.
Nasilje nad ženskami
Svet se je dogovoril o osnutku zakonodajnega akta o boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini. Med drugim je namen inkriminirati vrsto ravnanj v EU, npr. pohabljanje ženskih spolovil, kibernetsko zalezovanje ali kibernetsko nadlegovanje. V predlogu so obravnavani tudi prijava nasilja nad ženskami ter ukrepi podpore in pomoči za žrtve, vključno z odškodnino in zbiranjem podatkov.
V EU je vsaka tretja ženska doživela fizično ali spolno nasilje, ki ga po večini zagrešijo intimni partnerji (podatki iz leta 2014). Ocenjeno je bilo, da je samo v letu 2020 vsaka druga mlada ženska doživela kibernetsko nasilje zaradi spola. Ta predlog bo zato pomemben korak naprej v boju proti nasilju zaradi spola.
Svet pripravlja nov zakonodajni akt, s katerim naj bi zagotovil, da bo kršitev omejevalnih ukrepov inkriminirana. V njem bi bile navedene minimalne kazni za izogibanje sankcijam EU in za njihovo kršitev. Svet se je dogovoril o splošnem pristopu glede tega osnutka zakonodajnega akta.
Predsedstvo je poleg teh petih splošnih pristopov ministre in ministrice seznanilo tudi z drugimi zakonodajnimi predlogi na področju pravosodja, ki so v obravnavi, in sicer o razpravah, ki potekajo s Parlamentom, o varstvu okolja in digitalizaciji pravosodja ter o predlogu o prenosu kazenskih postopkov (iz ene države članice v drugo).
Ta vir je trenutno na voljo le v naslednjem jeziku oz. jezikih:
Druge točke dnevnega reda seje ministrov in ministric za pravosodje
Ministri in ministrice so izmenjali tudi mnenja o vprašanju preiskovanja in pregona kršitev omejevalnih ukrepov EU v zvezi z agresijo Rusije proti Ukrajini. Izmenjali so informacije o ukrepih, ki so jih v zvezi s tem sprejeli njihovi nacionalni organi, ter razpravljali o možnih primerih dobre prakse in glavnih izzivih. Razprava je pokazala, da so te preiskave in pregon zahtevni, pa tudi, da so številni izzivi skupni vsem državam članicam. Številne delegacije so potrdile dodano vrednost nadaljnje izmenjave informacij in dobrih praks ter nadaljnje podpore Eurojusta in Europola za nacionalne organe. Evropski svet je v sklepih z dne 23. marca 2023 pozval Svet in Komisijo, naj okrepita vse potrebne izvršilne instrumente in skupaj z državami članicami v ta namen razvijeta popolnoma usklajen pristop.
Med kosilom je potekala izmenjava mnenj o pravosodnih vidikih boja proti organiziranemu kriminalu ter o ravnovesju med potrebo po učinkovitih preiskovalnih ukrepih in varstvom temeljnih pravic.
Ministri in ministrice so se seznanili z najnovejšim razvojem dogodkov v zvezi z Evropskim javnim tožilstvom (EJT), ki je začelo delovati junija 2021. EJT je v letu 2022 začelo 865 preiskav, trenutno pa poteka 1117 aktivnih preiskav z ocenjeno škodo v višini 14,1 milijarde EUR.
Predsedstvo je poročalo tudi o napredku, doseženem v zvezi s pristopom EU k Evropski konvenciji o človekovih pravicah, in razpravljalo o tem, kaj je še treba storiti za dosego tega cilja.
Predsedstvo je izdalo sklepe o varnosti LGBTI oseb v Evropski uniji
Razno
Švedsko predsedstvo je ministre in ministrice obvestilo o ministrskem srečanju EU-ZDA za pravosodje in notranje zadeve, ki bo 20. in 21. junija 2023 v Stockholmu. Latvija je delegacije seznanila s konferenco ministrov in ministric za pravosodje Sveta Evrope, ki bo 11. septembra 2023 v Rigi.
Kar zadeva prenos osebnih podatkov tretjim državam, je Komisija poročala o pregledu sklepa o ustreznosti za Japonsko, tekočem delu v zvezi z okvirom za varstvo zasebnosti podatkov med EU in ZDA ter pregledu stanja na področju pravosodja za leto 2023.
Slovenska ministrica je delegacijam poročala o pogajanjih in sprejetju nove konvencije o mednarodnem sodelovanju pri preiskavah in pregonu genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojnih hudodelstev in drugih mednarodnih hudodelstev.
Na koncu je prihodnje špansko predsedstvo predstavilo svoj delovni program.
Migracije so skupen evropski izziv in odgovornost. Naš današnji dogovor je velik korak naprej k pravični in trajnostni evropski migracijski in azilni politiki.
Storilci kaznivih dejanj za svoje dejavnosti vse pogosteje zlorabljajo digitalne storitve. Zagotoviti moramo, da bodo imeli organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj orodja, ki jih potrebujejo za boj proti kriminalu, zato je dostop do podatkov osrednjega pomena. Prepričan sem, da bo strokovna skupina na visoki ravni znatno prispevala k učinkovitejšemu preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj.
Boj proti organiziranemu kriminalu je ena od glavnih prednostnih nalog švedskega predsedstva. Danes sprejete pomembne odločitve bodo izboljšale zmogljivosti organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri boju proti organiziranemu kriminalu, vendar ob hkratnem spoštovanju temeljnih človekovih pravic. S tem se bo okrepila svoboda in varnost vseh državljanov in državljank v državah članicah EU.